Zapiski s 3. Sensa vikenda

Tretji Sensa vikend, ki smo ga preživeli v zdaj že 'domačem' hotelu Eko Bohinj Park, si bomo zapomnili po neverjetni harmoniji našega skoraj tridnevnega sobivanja. Po vezeh, ki smo jih tako hitro stkali med seboj in novih osebnih izkušnjah, ki smo jih pripravljeni deliti naprej. Hvala vsem!

Zapiski s 3. Sensa vikenda (foto: Helena Kermelj) Helena Kermelj
20. 9. 2011

Igrivost

Na prvi petkovi delavnici smo z izjemno plesalko Kristino Pojbič s plesom brez forme odmetavali vse, kar je naš um nakopičil, in v sebi ustvarjali prazen prostor za novo ustvarjalnost. Kristina nas je nežno, skozi različne vaje in številne glasbene zvrsti, vodila k zavestnemu čutenju telesa, njegove lastne inteligence, ki vodi, če se popolnoma prepustiš, k čudovitemu spontanemu gibanju. Ko odvržeš še zadnje misli, postaneš sam to gibanje, meja med tabo in glasbo izgine, postaneš ples – brez koreografije, ki bi te omejevala. Preplavi te neka posebna radost, igrivost, postaneš resnično živ. Bili smo radostni in živi kot metuljčki, ki so se pravkar izvili iz bube. Strahovi so izginjali, bremena so odpadala, postajali smo vse lažji ... Doživeli smo dragocene trenutke, ko na življenje nismo gledali kot na nekaj resnega in težkega, temveč otroško igrivega in veselega.

"Na delavnico Plesa brez forme sem šla z mešanimi občutki, ker s plesom nimam nobenih izkušenj. Nisem bila prepričana, da bom vztrajala do konca delavnice. Potem smo začeli in je bilo res zelo lepo. Kristinino vodenje je bilo tako postopno, da sem se lahko vživela in pozabila na vse predsodke in omejitve. Malo me je presenetilo spoznanje, kako zelo se lahko izražamo z glasbo in kako mi je to blizu." Teja

Čutenje

Pitje čaja razveseljuje um. Okus čaja je okus celotnega vesolja – v njem so naravna sončna svetloba, voda, veter, oblaki in zrak. Tao pravi, da je čaj Pot, ker nas uči ceniti skozi občutke, ne skozi prevajanje v besede.

Za Katarino iz Palače čajev, trgovine na Starem trgu v Ljubljani, kjer premorejo preko 250 vrst različnih čajev, je čaj zagotovo Pot. Njen odnos, ki ga ima do čajev, je preprosto navdihujoč in nalezljiv. Na posebni delavnici 5 čutov in čaj smo pod njenim vodstvom čaje ne le srkali in okušali, temveč tudi poslušali, vohali, gledali, čutili. Naučili smo se, kako si pravilno pripraviti skodelico čaja, in spoznali predvsem blažje vrste čajev, primernih za večerno uživanje.

Ne pij čaja, temveč ga srkaj počasi, sledi njegovim dišavam, ki polnijo tvoja usta. Med pitjem čaja ti ni treba gojiti posebnega odnosa, razen hvaležnosti. Narava čaja je, da je brez uma. Ne sodi in ne dela razlik. Je samo takšen, kakršen je.

Vibracija

Po čajni delavnici smo doživeli blagodejno zvočno kopel z velikim gongom, ki jo je izvajal gongovski terapevt in zenovski učitelj Dušan Osojnik. Zdravilnim vibracijam, harmonijam in zvokom velikega gonga smo se prepustili najprej čisto od blizu, nato pa leže.

Tišina

Zen v naše življenje vnaša izboljšanje zbranosti in uravnoteženosti mišljenja. Kako umiriti stalno begajoči um in doseči stanje notranje tišine, smo prakticirali na Dušanovi sobotni dopoldanski delavnici, namenjeni uvodu v zen. Praksa zena se obrača k notranji tihoti, ki biva v srcu vsakega človeka, zato se je vsak med nami po svoje poskušal čim bolj približati stanju duha, ko misli potihnejo in občutek za jaz nekako zbledi.

Zenovska meditacija je zgolj zrcaljenje nas samih, nikogar drugega – od trenutka do trenutka, zato ne more biti dobra ali slaba. Ko sedemo, skušajmo preprosto samo biti – tukaj, zdaj, v tem prostoru, v tem trenutku časa. Ničesar ne presojajmo. Samo bodimo, kolikor je le mogoče, poenoteni s tem, kar tisti trenutek doživljamo ...

"Po končani delavnici sem se počutila prerojeno, drugačno. Čutila sem nekakšen mir v srcu. Težko je opisati globino tega občutka. Ko bi vsaj nekaj tega miru ponesla s seboj v vsakdan, sem si večkrat zaželela v mislih." Alenka

Resničnost

"Se spomnite otroštva in občutka, da je vse mogoče? Bili ste neustrašni in čarali ste s svojo pravljično domišljijo," nas je izzvala ispiracijska svetovalka Dobra Vila – Maja na svoj ljubki, malo hudomušni način. "Najdite tega otroka v sebi, ki vam bo pomagal uresničiti vse vaše najgloblje sanje. Ko se resnično odločimo, kaj si želimo, in prosimo Univerzum za uresničitev, se začnejo sanje uresničevati. Ko zaupamo in verjamemo, je vse mogoče. Sanje se začnejo zlagati košček za koščkom."

Hvala, Maja, da si nam z lastnim zgledom pokazala, da ima vsak svojo čarobno paličico za ustvarjanje lastnega življenja!

Zaupanje

Prav posebno večerno meditacijo v soboto zvečer smo doživeli s Sandijem, ki so se mu pred slabim desetletjem odprli številni duhovni darovi. Vsak od nas ima v sebi vodnika, duhovno vodstvo, ki se mu pogosto obotavljamo zaupati, ker smo tako zelo navajeni sklepati iz zunanjega namesto notranjega sveta. Govori šepetaje, vendar pa so njegova znamenja jasna: kadar mu sledimo, se čutimo bolj celovite, bolj vključene.

Prostor, v katerem smo meditirali s Sandijem, je vibriral z neko posebno energijo čistosti, jasnosti in miru, že ko smo vstopali. Vsak je meditacijo doživel po svoje. Ko smo se pozneje pogovarjali, se nas je veliko strinjalo, da je občutke, ki smo jih doživeli, pravzaprav težko prevesti v neko logično zaporedje besed.

"Ko smo prišli k Sandiju, sem bila najprej malo skeptična, malo mu nisem verjela. In moram reči, da me je resnično prepričal in popolnoma navdušil. To je bila res delavnica ... wau. Meditacijo s Sandijem bi priporočila vsakemu." Polona

Osredotočenost

"Osnovni namen jogijske prakse je umiritev miselnih procesov," nam je v uvodu v delavnico joge razložil vrhunski učitelj joge Robert Honn. "Ko smo popolnoma osredotočeni na to, kar v resnici počnemo, je razumski del našega bivanja nepotreben. Telo deluje spontano, z lastno inteligenco. Instinktivna naravnanost z razumevanjem nenasilnega odnosa do svojega giba nam omogoča več svobode in lahkosti. Zavedanje telesa v dvo- in trodimenzionalni ravnini izboljša naše ravnotežje in nam zagotovi več stabilnosti v mirovanju in gibanju. Samo čvrste korenine omogočijo drevesu, da se nežno preda vetru …"

Povsem drugače zastavljena delavnica od povprečnih, Robertova veščina vodenja in občutljivost za skupino nas je absolutno navdušila!

Izkušnja

Šele ko ozavestimo nezavedno in sprostimo notranjo napetost, imamo ‘zdravo’ osnovo za polno in radostno bivanje. Tehnika krožnega povezanega dihanja (rebirthing) je odličen pripomoček pri sproščanju zavednih in nezavednih blokad. Tadeja Kern iz društva Bindu nas je varno peljala skozi proces zavestnega dihanja, ki posameznemu dihu vrača prvobitno moč, kar človeka poveže z življenjsko energijo, večinoma neprebujeno in neizkoriščeno. Po uvodnih napotkih in razlagi smo brez vnaprejšnjega cilja samo dihali in čakali, kateri dogodek (čustvo, težava, blokada) se bo pojavil.

"Ta izkušnja me je tako šokirala, da sem si rekla, da bom zdaj začela reševati zadeve. Doživela sem jo tako globoko v sebi, da sem začutila, da se končno nekaj premika. Zavedam se svoje težave, zdaj pa jo tudi čutim, se je dotikam." Andreja


Zapiski udeleženk  s 3. sensa vikenda

Objavljamo zapise udeleženk s 3. Sensa vikenda

Alenka Podobnik: Na neki tihi način smo se začutile in povezale. Za trenutek se mi je zazdelo, da se poznamo že dolgo. Morda pa se, od drugje …

'Rada se imej!' je stavek, s katerim končam sporočila meni dragim puncam.

Pred nekaj meseci se je v meni nekaj zlomilo. »Punca, tako ne bo šlo dolgo več naprej!« sem si govorila. In potem je prišla nova Sensa in z njo povabilo na tretji Sensa vikend v Bohinj. Odločitev je bila jasna. Kljub zapletom zadnje dni pred odhodom sem se v prelepem petkovem sončnem jutru odpeljala novim trenutkom naproti. Presrečna sem bila, ker mi je uspel pobeg iz vsakdanjosti.

Ob prihodu v hotel, ob prvem stiku z organizatorji je bilo takoj začutiti, da se bomo lahko popolnoma prepustile čudovitim ljudem, ki nam bodo poskušali pokazati pot k sebi. Sledile so številne delavnice. Vsaka od njih je bila za marsikoga od nas nekako razodetje in lažje prepoznavanje poti k osebnostni rasti.

Srečanje z gospodom Dušanom Osojnikom, zenovskim učiteljem, je bilo zame kot blagoslov. Z veliko hvaležnostjo v srcu in spoštovanjem mi mislil bežijo nazaj na njegove delavnice.

Prvi večer se je zaključil z zvočno kopeljo, ki jo gospod Dušan izvaja s pomočjo gonga. Zjutraj pa smo nadaljevali z delavnico Tukaj in zdaj. V osnovi je to nekaj najbolj preprostega, hkrati pa je ta preprostost tudi nekaj najtežjega, ker je um sodobnega človeka zelo težko pri miru. Po končani delavnici sem se počutila prerojeno, drugačno. Čutila sem nekakšen mir v srcu. Težko je opisati globino tega občutka. »Ko bi vsaj nekaj tega miru ponesla s seboj v vsakdan,« sem si v mislih večkrat zaželela.

V tem vikendu sem se imela priložnost družiti s čudovitimi ženskami, ki imajo težke življenjske preizkušnje za sabo, jutri je morda negotov – pa vendar ne obupujejo, se ne pomilujejo. Na neki tihi način smo se začutile in povezale. Za trenutek se mi je zazdelo, da se poznamo že dolgo. Morda pa se, od drugje …

Če bi imela več časa, bi lahko pisala in pisala … O občutkih, o prebujenju v sebi, o zavedanju minljivosti – tukaj in sedaj …

Hvala vsem čudovitim ljudem, ki ste mi pokazali pot … in upam, da še kdaj nasvidenje!

In na koncu drage dame – IMEJTE SE RADE! (Alenka Podobnik)

 

Sonja Mušič: Ali sem srečna? Ali se dobro počutim v svoji koži?

Draga dama. Ko boš to brala, boš morda menila, da se to tebi ne more zgoditi, ker si zadovoljna. Morda se boš nasmejala in rekla, glej jo, tudi meni se je to zgodilo. Morda pa se ti to dogaja ravno zdaj in boš rekla, no, da vidim, kako se to dogaja drugim. Zgodba pa je taka ...

Imela sem lepo otroštvo, idealno življenje, vse se je dogajalo po nekih normah, tako da sem seveda želje staršev najbrž izpolnila ... partner ... kariera ... krasne hčere ... bla bla bla. Sem že kar malo kičasta. No, in nato nekega ... Ne vem, najbrž lepega dne, sem v ogledalu zagledala damico v lepih 35 letih, počasi že lezem proti štiridesetim, z gubicami, uvelo, utrujeno, izčrpano, v srcu pa še vedno stara 22 let. Alo. Kdo je to?

Najlažje je hoditi na kavice in jamrati, kako se predajaš otrokom, kako je partner nepopoln in kaj vse bi morala narediti, pa ni časa. Poznate? Ali sem srečna? Ali se dobro počutim v svoji koži?

Nato pa me je znova nekega najbrž pravljično lepega dne nekaj udarilo. Ali si želim, da moji deklici gledata mamo, ki se žrtvuje, izčrpava, gara in nato še doma vse lepo požira in partnerju ne da nobene naloge, da ne bo morda utrujen? Ali si želim jeziti na moške, ki si vzamejo dneve, ki jim pripadajo, zato, da ne bi kdo rekel, da mojega ne pustim nikamor, jaz pa lahko počasi postrižem lase in si nadenem predpasnik in upam, da me ne bo pri petdesetih menjal za 25-letnice?

Ne??????

No, in prišel je dan, ko sem se odločila. Ne!!!!!! Mojim hčeram želim, da jima bom lep vzgled, da bosta ponosni na urejeno in srečno mamo. Da bosta v zvezi znali postaviti meje, si znali vzeti čas zase. Želim, da od mene dobita popotnico, ki jima bo dala krasno samopodobo, veliko vrednot. Da bosta znali poslušati svojo dušo. Da ne bosta nikoli prazni, vedno izpopolnjeni. Tako sem se z nekaj duhovnega predznanja odločila za svojo pot. Kaj me zanima, kaj me vleče?

Tako sem se za začetek odločila za SENSA VIKEND. Tako malo, da zbežim od stvarnosti in morda najdem kaj, kar bi me lahko začelo izpopolnjevati. Polna pričakovanj in upanja, da bom nekaj našla.

In drage moje dame. Takole vam povem. To je vikend, ki je zelo močno presegel moja pričakovanja. Vsaka delavnica ima nekaj, kar bi lahko bilo zame. Vsaka delavnica ima nekaj, o čemer smo že brale ali pa poslušale, nismo pa slišale. Iz delavnice v delavnico se napetost stopnjuje. Vsaka delavnica ti da misliti. Intenzivnost občutkov in pridobivanja moči sta neverjetna. Z vsakim trenutkom se ti zdi, da se vse dogaja tako, da je zate najbolje. Preizkusiš vse v ravno pravi količini. In še in še bi lahko opisovala, vendar ...

Želim, da zberete voljo in to poizkusite same. Morda ne danes, vendar imejte v glavi, ko bo vaš pravi čas, vam toplo priporočam, da si vzamete nekaj dni zase in posledično morda še za kakšno malo dušo, ki opazuje mamo, ki se ji zdi najlepša in najboljša, kako počasi vene in kljub nasmehu na obrazu in topli dlani nima izpopolnjene duše. Verjemite, če ne zase, to potrebujete in morate to storiti za naslednjo generacijo. Saj si seveda vsi želimo lepših časov, lepših risank za otroke, lepših večernih poročil in nasmejanih obrazov na ulicah.

Veste, to bodo naredili naši otroci, če jim bomo mi to lahko pokazali in jih naučili vrednot, samospoštovanja, empatije in načina življenja, kjer lahko najdeš harmonijo.

Zato, draga moja 22-letnica, ne pozabi. Ko bo čas za to, si ga vzemi. (Sonja Mušič)


Maja Sakelšek: Zdaj vem, da sem na pravi poti

Nisem točno vedela, v kaj se podajam ... prepustila sem se in v sebi našla nekaj novega - nekaj mirnejšega ... zavedam se, da me čaka ogromno dela ... ampak zdaj vem, da sem na pravi poti ... Sensa HVALA!

Bilo je res odlično in se že veselim 4. Sensa vikenda.

Resnično iskrena HVALA vsem, ki ste odgovorni za to čudovito idejo in realizacijo le-te.

Želim Vam vse najlepše (Maja Sakelšek)

Več fotografij si lahko ogledate na Facebook strani

 

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri