Sanjarjenja niso enaka. Scholler je med svojimi raziskovani odkril, da obstajata dve vrsti sanjarjenj.
Prvi tip sanjarjenja je tisti, pri katerem se ljudje sanjarjenja zavedo šele, ko jih iz tega stanja zdrami preučevalec. Drugi tip sanjarjenja je tisti, pri katerem se ljudje ujamejo pri sanjarjenju med samim eksperimentom in so s pritiskom na gumb o tem sposobni obvestiti tudi preučevalce. Po rezultatih Schollerjevih raziskav do povečane ustvarjalnosti pride le pri slednjih. Torej ni dovolj le, da sanjarimo: biti moramo dovolj čuječi, da se lahko, ko enkrat začnemo sanjati, v trenutku, ko zaznamo ustvarjalno misel, tudi prekinemo.
Beseda sanjarjenje ni po naključju podobna besedi sanjanje. Nalogi obeh dejavnosti sta podobni: sproščanje potencialov uma. Nemška nevroznanstvenika, Ullrich Wagner in Jan Born, zatrjujeta, da lažje rešimo zapleteno matematično nalogo, če si med reševanjem privoščimo dober spanec. Izmed dveh skupin izprašanih v raziskavi, ki sta jo izvedla leta 2004, so tisti, ki so imeli na voljo nekaj ur za spanje, dosegli trikrat boljše rezultate od tistih, ki so enako število ur budni tuhtali o rešitvah.
Pomembno pri razvoju otrok
Pomanjkanje pozornosti največkrat očitamo otrokom. Številne otroke označijo za lene, pri nekaterih pa celo po krivici postavijo diagnozo primanjkljaja pozornosti, čeprav gre morda le za proces, ki je pomemben za razvoj njihove osebnosti. Študija, ki so jo izpeljali na Novi Zelandiji, je pokazala, da pogosto sanjarjenje pri otrocih ni nujno kazalnik duševne motnje, temveč je celo povezano z boljšim znanjem jezikov in z boljšim šolskim uspehom.
Psihologa Jerome in Dorothy Singer staršem sporočata, naj jih ne skrbi, če se njihov otrok pogovarja z namišljenimi prijatelji, kar je običajen odraz otroškega sanjarjenja. Takšne igre otrokom pomagajo razumeti zapletena čustva in situacije, s katerimi se srečujejo v resničnosti, ter pri vključevanju v medčloveške odnose.
Mnogi otroci, ki sanjarijo, se po drugi strani, kadar je treba, posvetijo obveznostim, to pa počnejo oboroženi z zamislimi, ki jim jih je podarila njihova svobodna podzavest. Zato otroka, ki mu misli občasno odtavajo v njegov svet, ni treba od tega odvajati. Otrok, ki veliko sanjari, utegne postati znanstvenik, pisatelj, skladatelj ali pronicljiv podjetnik. Raziskave so namreč pokazale, da imajo ljudje, ki med opravljanjem preprostih nalog pogosto sanjarijo, večjo kapaciteto delovnega spomina. Delovni spomin je duševni prostor, ki nam omogoča, da počnemo več stvari hkrati, in je pomemben za uspeh.
"Dovoliti mislim, da odtavajo, je lahko," je v intervjuju za pomemben ameriški časnik povedal Schooler, "težje je pri tem ostati dovolj čuječ, da se lahko iz sanjarjenja nazaj v dejanskost vrneš v trenutku, ko zaznaš, da se ti je porodila dobra zamisel." Da bi od sanjarjenja imeli čim več, si zanj rezervirajte čas. Med sanjarjenjem vadite čuječnost ter imejte pri roki beležnico in pisalo ali mobilnik, v katerega si boste zapisali tisto, kar vam je prišlo na misel. To je namreč stanje, v katerem iz vašega intelektualnega vrelca privre največ idej.
Ozren Podnar
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
