Zakaj so skrbi tako pomembne za naše življenje?

Skrbi načeloma niso nič slabega, kajti to je proces, ki nam omogoča, da vnaprej premislimo, vizualiziramo možne rešitve za nastali (ali prihodnji) problem.

16. 12. 2015

So ciklični (ponavljajoče razmišljanje) miselni proces, pogosto težaven, o prihodnosti ali preteklosti, v katerem možgani skušajo razrešiti nastalo stisko, problem. Je proces, ki nam omogoča, da vnaprej premislimo, vizualiziramo možne rešitve za nastali (ali prihodnji) problem. Skrbi so dobre, ker dlje časa razmišljam o isti stvari, nanjo pogledamo iz več zornih kotov in nato lažje rešimo problem.

S tem, da vnaprej predvidimo, katere situacije bi nas utegnile ogroziti, nas spraviti v stisko, je dobro, da nas skrbi. Tako lahko vnaprej poskrbimo, da se bo v prihodnosti nekaj bolje izšlo. Če pogledamo nekaj preživetvenih situacij: če prihaja vihar, je smiselno, da že predhodno vem za ustrezno zavetje; če me ogrožajo divje zveri, je smiselno vnaprej narediti lopo; če je v bližini medved, je dobro, da imam pribežališče... No, v sedanjem svetu so tovrstni izzivi redki, se pa srečujemo s čustveno podobnimi skrbmi kot npr.imam dovolj sredstev za preživetje, hrano, najemnino, stroške ogrevanja, da se obvarujem pred posledicami, ki sledijo neplačilu?

Ker pa so skrbi proizvod naše domišljije in ker našo domišljijo lahko uravnavamo, to pomeni, da lahko potemtakem uravnavamo tudi skrbi, z njimi z nekaj vaje upravljamo tako, da so nam v korist.

Lahko pa skrbi postanejo nekaj stalnega, postanejo navada in so »rušilec razpoloženja«. So lahko tudi t.i. obrambni mehanizem pred tem, da se nam ni potrebno soočiti s sedanjostjo. Rečemo, da smo v stanju zaskrbljenosti.

Ko govorimo o skrbeh, se nam velikokrat poleg njih pojavita še dva pojma: stres in tesnoba. Stres se od skrbi razlikuje predvsem po tem, da je fizični odgovor na nevarnost. Gledano zgodovinsko je stres povezan s tem, da ali nekoga »pojem« ali pa »bom pojeden«. Je povezan z reakcijo »boj ali beg«, aktivira se simpatični živčni sistem, mišice, bitje srca je hitrejše, povišan je pretok krvi, povečana senzitivnost, zaznava, po telesu se sprosti adrenalnin. Po stresu se s počitkom telo umiri nekje v 20-30 minutah.

Vidimo, da je razlika med stresom in skrbmi predvsem v tem, da je stres prisoten tukaj in sedaj, skrbi pa so načeloma usmerjene v prihodnost.

Kadar sta stres in zaskrbljenost prisotna dalj časa, govorimo o tesnobi. Tesnoba je navadno dalj trajajoče izrazito telesno stanje, povezano z občutki, kot so: tiščanje v prsih, potne roke, pospešeno bitje srca, panični napadi... Razlika med skrbmi in tesnobo je, da je tesnoba v veliki meri povezana s katastrofalnimi pričakovanji, medtem ko možgani producirajo skrbi predvsem zato, da bi našli rešitev za nastalo situacijo.

Včasih nas skrbi nekaj, kar se je zgodilo v preteklosti, toda to je mehanizem v možganih, ki skuša najti rešitev za situacijo iz preteklosti, za primer, če bi se ponovila kdaj v prihodnosti. Hkrati pa je to tudi način predelovanje čustev, povezanih s situacijo.

So pa raziskovalci ugotovili, da se večina stvari iz skrbi navadno ne realizira, kar je tudi osovni namen možganov ob generiranju skrbi: da se problematični dogodki, situacije, o katerih razmišljamo, da bi se lahko zgodile in za njih iščemo rešitev, sploh ne bi zgodile!

Skrbi potrebujemo, da razmišljamo o svojem življenju, da smo kapitan svojega življenja.

Boštjan Čampa, Študijsko-raziskovalni center za družino

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri