Vse, kar potrebujemo, je volja in želja po spremembi - Osebna rast - Sensa.si

Vse, kar potrebujemo, je volja in želja po spremembi

Občutek sreče vpliva na naše dobro počutje, zdravje, odnose, odraža se tudi v naši družbi. Glede na raziskave živijo srečni ljudje bolj izpopolnjeno življenje, se lažje povežejo z drugimi kot tudi z naravo in so bolj učinkoviti na vseh nivojih bivanja.

Vse, kar potrebujemo, je volja in želja po spremembi (foto: Michelle Ternovšek) Michelle Ternovšek
16. 5. 2017

 Vsem nam je skupna pristna želja po sreči

Ne glede na kulturo, versko izpoved in druge razlike v naših željah ter načinih razumevanja sveta imamo vsi ljudje eno skupno lastnost. Ko potegnemo črto pod vsemi željami in pričakovanji, je tista najgloblja, najbolj srčna, najbolj pristna in vedno prisotna želja, da bi bili srečni. Se strinjate?

Občutek trenutne sreče še ne pomeni, da smo dejansko srečni

Pomislite na pretekli dan ali teden in razmislite, kako pogosto ste se v tem času zavedli, da ste bili srečni. Kako se je to zgodilo? Koliko časa je ta sreča trajala? Kaj se je zgodilo, ko je občutek sreče popustil? 

Kaj se zgodi, ko občutek sreče izgine? Ali ga zamenjajo drugi občutki, morda žalost, osamljenost, zdolgočasenost?  Morda spremembe sploh ne opazite? 

Ali je možno biti srečen ves čas?

Odgovor na to vprašanje so ponudili stari indijski mojstri pred več tisoč leti. Stanje večne sreče je mogoče takrat, ko ne reagiramo na tok narave, temveč ga začnemo sprejemati takega, kot je. Medtem ko teče, se zavedamo vsakega trenutka, brez da bi razmišljali o tem, kako je bilo pred tem ali kako bo v prihodnje. Zavedanje vsakega trenutka, ko se dogaja, zavedanje sebe v vsaki akciji, v vsakem dihu, v vsem, kar počnemo, je tisto, kar nas lahko z veliko prakse, volje in zaupanja pripelje do resnične sreče.

Zakon narave – glavno stalnico predstavlja sprememba

Zamislite si, da opazujete reko, kako teče. Tok reke ves čas opazujete na istem mestu. Ta reka ima samo eno in isto ime, vendar je na vsakem delu svojega toka popolnoma drugačna. Ko teče po strugi, ljudje vanjo mečejo predmete, s seboj nosi zemljo, padavine. V vsakem trenutku je ta reka popolnoma drugačna. Konstantno se spreminja. Tudi če ves čas opazujemo isto točko reke, ne bo nikoli več enaka kot v prejšnjem trenutku opazovanja. 

Ko tako opazujemo reko, zaznamo, da vse prihaja in mineva. V sami vodni strukturi tok spreminja podatomske delčke, kar vpliva na spremembo vsega. Podobno opazimo, ko opazujemo letne čase. Letni časi prihajajo in gredo, ustvarja se krog. Morda se vam vse to zdi popolnoma logično in samoumevno. Res je, vse mineva in se na novo rojeva.

Dana nam je možnost, da izberemo, kako se bomo na spremembo odzvali

Zakon narave se ne spreminja. Vse pride in vse mine. Kar se spreminja, je način, kako mi reagiramo na spremembe in takoimenovane „naravne procese”. Ali se ob izgubi odzovemo z žalostjo? Ali v težavni situaciji nastopimo optimistično in mirno? Ali se v nas večkrat naselijo skrbi in dvomi?

Mi smo tisti, ki imamo možnost izbire. Ne moremo izbirati, kaj se bo dogajalo, saj je dogajanje v veliki meri odvisno od zakona narave. Lahko pa odločamo in izbiramo, kako bomo na neko situacijo reagirali. 

Priučeni vzorci razmišljanja predstavljajo glavno oviro na poti do sreče

Vendar namesto, da bi o svojih reakcijah odločali sami, pogosto odločitve prepustimo privzgojenim percepcijam, ki nas usmerjajo preko starih zgodb in vzorcev ter pametujejo, kako je potrebno v neki situaciji reagirati. Ko se zgodi nekaj, kar ni v skladu s pričakovanji teh vzorcev, se užalostimo, smo pod stresom ali v paniki. Vsa naša razsodnost in jasnost izgineta v trenutku! Tako je naša percepcija tista, ki nam preprečuje, da bi lahko bili resnično srečni. Naše misli ali um so tisti, ki odločajo, kdaj je nekaj narobe, slabo, ne dovolj dobro.

Resnična sreča je doma v srcu

Resnično srečo lahko dosežemo, ko je naš um miren. Natančneje se to zgodi, ko preusmerimo svojo pozornost od misli v srce. Resnična sreča ni povezana z razumevanjem ali poznavanjem, temveč s čutenjem, izvajanjem in življenjem le-te.

Ko umirimo um, se odprejo vrata do resnične sreče

Eden od načinov, kako začeti potovanje k resnični sreči, je s pomočjo zavedanja in zavednega bivanja, o katerem je bilo govora v prejšnjem članku. To je zelo preprost način, s prakticiranjem katerega lahko začnemo takoj. Vse, kar potrebujemo, je volja in želja po spremembi.

PRAKTIČNA TEHNIKA ZA PREUSMERITEV POZORNOSTI IZ UMA V SRCE

Večkrat na dan svojo pozornost usmerite v svoje srce. To lahko počnete, ko stojite v vrsti, ko se vozite na delo, med hojo, v pogovoru z drugimi. Nekaj trenutkov ostanite z mislimi v srcu in začutite svoje srce. Kaj se dogaja, kaj vam sporoča, kaj čutite. Samo opazujete svoje srce in dogajanje, brez analize, obsojanja ali premlevanja.

Nato poskusite dejavnost, ki jo ravnokar počnete, izvajati iz svojega srca. Pustite srcu, da vas vodi. Odklopite um. Lahko si tudi predstavljate, da se vse vaše misli kot sladoled na soncu stopijo in stečejo v vaše srce. Nato ponovno začutite svoje srce in mu dovolite, da vas vodi.

Namig: Vaja je zelo priporočljiva tudi v času pogovora z drugo osebo. Poskusite se povezati s srcem sogovornika, prepoznajte sporočilo, ki vam ga sogovornik želi predati v svojem srcu.

Michelle Ternovšek, michelle@naacal.org, www.naacal.org

 

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri