Vesna Godina: "Živel 8. marec, dan žena!"

Kolumna dr. Vesne Godina ob dnevu žena. 

Vesna Godina: "Živel 8. marec, dan žena!" (foto: profimedia) profimedia
8. 3. 2019

Najprej: drage dame, gospe, gospodične, tovarišice – iz srca vam čestitam za 8. marec, dan žena!

Piše: Dr. Vesna Godina, socialna in kulturna antropologinja

Ne vem sicer, ali vam čestitke ob dnevu žena kaj pomenijo. Meni pomenijo. In obkrožena sem s številnimi ženskami, ki jim te čestitke prav tako pomenijo veliko. Ne poznam sicer njihovih razlogov. Poznam pa svoje. Ti so po eni strani povezani s tem, da sem socialna in kulturna antropologinja. In socialni in kulturni antropologi vemo, da so ceremonije in rituali potrebni. Ne samo za posameznike. Ampak tudi za družbene skupine. In družbo kot celoto. Kot vemo tudi, da z odpravo ceremonij in ritualov ne pridemo do svobode. Ampak v kaos. Zato se je ceremonij in ritualov treba držati. Po drugi strani pa obstajajo povsem sentimentalni razlogi, da mi 8. marec pomeni veliko.
V časih, ko z Zahoda še nismo uvozili valentinovega, smo pomlad začeli s praznikom, ko so moški ženskam darovali cvetje. In moški so darovali cvetlice vsem ženskam, ne le svojim dragim. Darovali so ne le v okviru družine, temveč tudi na delovnem mestu. Tako da pravzaprav nobena ni ostala brez poklonjenega cveta. Najbolje tistega, ki je oznanjal pomlad. Začetek marca je namreč pravi čas za oznanjanje pomladi. Mi pa 8. marec pomeni veliko tudi v smislu zgodovinskega spomina. Je dan, ko se simbolno priključimo tistemu delu delavskega gibanja, ki se je bojeval za pravice žensk. Ki je za ženske izbojeval marsikaj. Tudi volilno pravico. Skoraj se ne zavedamo več, kakšno je bilo življenje žensk iz nižjih slojev pred sto in več leti. Čeprav volilne pravice niso imele tudi ženske iz višjih slojev. In jo je bilo treba izbojevati tudi za njih. In če je bilo tako, da so o ženskem položaju in ženskih pravicah pisale predvsem ženske iz višjih slojev, so boj izbojevale predvsem tiste iz nižjih slojev. Kar so te ženske iz preteklosti naredile zase in za nas, je temeljilo na pravilnem razumevanju položaja žensk v tedanji družbi. Takrat so ženske razumele svoje probleme kot družbene probleme. In razumele so, da je treba prestavljati družbene šahovske figure. In katere. In to bistveno bolje, kot to ženske razumejo danes. Danes je namreč tisto, kar se je rodilo iz teh prvih, brez pretiravanja lahko rečemo herojičnih bojev, precej klavrno in nedomišljeno. Res je, da ženske aktivistke in feministke še vedno govorijo o enakopravnosti moških in žensk, vendar so že zdavnaj enakopravnost pomešale z istostjo. Ideja, kako je tovrstno enakopravnost mogoče doseči, je nedomišljena ponovitev ideje o volilni pravici za ženske. In poteka po logiki: kar imajo moški, morajo imeti tudi ženske. Polovico sedežev v parlamentu. Polovico direktoric in vodilnih menedžerk. Polovico mest v politični eliti. Polovico predsednic vlad. In polovico vsega tistega, kar so imeli ali še imajo prevladujoči moški. Vendar pa je tovrstna logika enakopravnosti v praksi že pokazala zobe. In to zaradi nekaj razlogov.
Prvi zadeva dejstvo, da ženske pogosto nočemo v parlament, v politično elito. Nočemo postati predsednice vlad, direktorice ali vodilne menedžerke. Tudi takrat, ko bi to lahko postale. Kar pomeni, da so zgoraj opisane zahteve o enakopravnosti pogosto v nasprotju s tem, kaj ženske same želimo početi v svojem življenju. Druga težava pa zadeva dejstvo, da ženske, ki se v želeno premikanje žensk na moške položaje ter v moške družbene podsvetove vključijo, ali izpraznijo svoje položaje v ženskih podsvetovih, ki ostajajo prazni in nezasedeni, ali pa skušajo na vse kriplje z nečloveškimi napori izpolnjevati obveznosti tako v moških kot v ženskih podsvetovih. Kar praviloma plačajo z boleznijo.

Naslednja skupina težav z današnjimi idejami o enakopravnosti žensk zadeva dejstvo, da pritožbe nad slabim položajem žensk v današnji družbi temeljijo na listi nelagodij, ki jih današnje ženske čutijo v današnjih družbah. Ob tem ženske mislijo, da je treba družbe spremeniti tako, da bodo vzroki za ta nelagodja odpravljeni. Boj za žensko enakopravnost je tako postal boj za takšne družbene reforme, ki bi ustvarile družbo, v kateri žensko nelagodje ne bi obstajalo več. Ob tem je pozabljeno dejstvo, da je človekova eksistenca v družbi in kulturi vedno in povsod plačana z nelagodjem, o čemer je govoril že Freud v Nelagodju v kulturi. Torej nelagodja v današnjih družbah in kulturah ne izkušajo le ženske. Temveč tudi moški. In oboji so nelagodje izkušali v vseh družbah. In ga bodo v vsaki bodoči družbi. Nelagodje je namreč ena od cen človekove družbene in kulturne eksistence. Je temeljni eksistencialni kazalec človeškosti. Zato je ideja, da jo gre pri ženskah odpraviti, nesmiselna. Zahtevanje družbenih reform, ki bi žensko nelagodje v današnjih družbah odpravile, dejansko pomeni zahteve po odpravi družbene in kulturne eksistence žensk. Kar nas pripelje h ključni skupini problemov razmišljanj o in gibanj za enakopravnost današnjih žensk: velik del jih je naivnih in teoretsko nedomišljenih. To se kaže v več dejstvih. Najprej, tovrstna razmišljanja in zahteve v bistvu niso nič drugega kot poročanje o individualnih nelagodjih, ne zavedajoč se, da je mesto tovrstnih poročil pri terapevtu, ne pa v družboslovni teoriji.

Drugič, tovrstna zavzemanja za žensko enakopravnost ponavljajo logike, zahteve in celo gesla, ki so v boju za žensko enakopravnost veljala v preteklosti, ko je bil položaj žensk v zahodnih družbah bistveno drugačen, kot je danes. Na osnovi takšnih izenačevanj zahteve in boji za žensko enakopravnost v današnjih zahodnih družbah zgrešijo bistvo problema. Ki je danes povsem drugačno, kot je bilo pred stoletjem. Ali pred petdesetimi leti. Ideologija pravi tako. In točno zato jih kapital hoče. Jim daje moč. Zaveda se, da je ženske, ki delajo nedopustne reči za kapital, bistveno težje napasti in klicati na odgovornost kot moške. To je tisto jedro problema, ki ga danes v zvezi z ženskim položajem v zahodnih družbah noče nihče misliti. To, da so danes ženske z zahtevami za lastno enakopravnost v velikem delu na strani kapitala, njegove moči in njegovega gospostva. Ne pa na strani delavskega gibanja. Torej proti kapitalu in njegovi moči. Kot je bilo to v preteklosti. Ta sprememba položaja pa je ključna za vse. Za razumevanje položaja današnjih žensk v zahodnih družbah. Za Ženske danes ključno določajo ideje in ukrepe, ki vladajo svetu. Ključno so vpletene v mehanizme vladanja bogatih in kapitalskih centrov vsem drugim na tem planetu. S temi procesi so si pošteno zamazale roke. Položaj žensk v zahodnih družbah se je namreč v zadnjem stoletju spremenil bolj, kot se morda zavedamo. Ženske danes iz političnih in ekonomskih elit niso več izrinjene, temveč so tja vabljene. Ženske danes niso več izključene iz ključnih odločitev o Evropi in svetu. Temveč jih sprejemajo. Neoliberalni projekt je v Evropo vpeljala ženska. Prav tako EU kot Združene države Nemčije. Trumpu v imenu Evrope odgovarja ženska. Merklova. Ženske imajo ključne, tudi vodilne položaje v mednarodni in nacionalnih ekonomskih, političnih in socialnih elitah. Ključno določajo ideje in ukrepe, ki danes vladajo svetu. Ključno so vpletene v današnje mehanizme vladanja bogatih in kapitalskih centrov vsem drugim na tem planetu. S temi procesi so si pošteno zamazale roke. In za te procese bi morale prevzeti tudi svoj del zgodovinske odgovornosti. Česar pa od žensk seveda ni mogoče zahtevati. Saj so one žrtve sistema. Vsaj razumevanje in vrednotenje današnjih zahtev žensk in njihovih gibanj. Za razumevanje vloge, ki jo imajo ženske v reprodukciji današnjih kapitalističnih družb. Za razumevanje vloge, ki jo imajo v vzdrževanju in delovanju današnjih mehanizmov eksploatacije. Itd. Vsaka resna teorija o enakopravnosti žensk v današnjih zahodnih družbah ter vsako gibanje za ženske pravice danes mora izhajati iz teh ključnih sprememb. Izmed katerih je morda najbolj ključna, da ženske danes niso več predvsem izkoriščane, temveč so predvsem nedotakljive izkoriščevalke. V pozicijah šefinj, menedžerk, direktoric, političark, parlamentark, ministric, predsednic vlad in držav itd. Tam se ni treba boriti za več njihove moči, temveč za več nadzora njihove moči. Ali celo za manj njihove moči. In za to se moramo boriti vsi: tako moški kot ženske. Čeprav morda spet in še enkrat predvsem ženske. Zato: Živel 8. marec, dan žena!

Dr. Vesna Godina

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri