Pri prepoznavanju, kdaj vam govori um in kdaj srce, ne morete biti zmedeni, kajti njuna glasova sta povsem različna.
Um vam pravi: ''Boj se, kajti svet je grozen in zgodi se ti lahko marsikaj.'' Srce pa vam govori: 'Varen si, vedno si doma, kjer koli si, nič se ti ne more zgoditi; vse je tako, kot mora biti; poj, pleši in bodi radosten.''
"Bi rad plesal?" vas sprašuje um. "A potem se moraš naučiti plesnih korakov, vsak korak mora biti premišljen, potrebuješ vajo, le tako boš lahko dobil velik aplavz."
Srce pa pravi: "Želiš plesati?" potem pleši, takoj zdaj; pleši na plesišču, na zemlji, na soncu, pleši sam ali s kom drugim in ne skrbi, kako plešeš! Pozabi na korake, samo pleši!
"Če želiš plesati, potrebuješ glasbo," pravi um, medtem ko srce govori: "Glasba je vedno tu, jaz jo lahko slišim!"
"Kako lahko slišiš glasbo, ki je ni!" kriči um.
"Ti je ne moreš slišati, jaz jo lahko, glasba je vsepovsod," govori srce.
Um pravi: "Lepota je pogojena z videzom ali določenim načinom – lepo je, kar je svetleče ali kar je povedano na določen način. "
Srce pravi: "Lepota je, kadar ljubiš."
"Toda jaz ne vidim lepote," govori um.
"Jaz jo vidim," pravi srce.
Pot preračunljivega uma je pot strahu, upanja in ambicij. Hoditi po njej pomeni odločiti se za več strahu, več ambicij in več zmedenosti. Vse, kar zadeva pohlep in strah, vam ne more prinesti miru in sreče, zato se vedno znova vprašajte, ali delujete iz ljubezni ali iz strahu in pohlepa.
Celoten članek lahko preberete v tiskani reviji Sensa februar/marec
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
