Varuhi žensk v svetu plastike in turbo plehkosti

Kdo smo kot ženske, matere, žene, ljubice, prijateljice in hčere, domala določa poti usode, ki jih uberemo. Poznati prave ljudi ob ključnih razpotjih življenja je bistvenega pomena in dober uvid v stroko nekaj, kar potrebuje vsaka ženska, zlasti tista, ki se odloča postati mati.

Varuhi žensk v svetu plastike in turbo plehkosti (foto: unsplash) unsplash
1. 2. 2019

Zato smo za pogovor poiskali tiste, ki varujejo ženske v najbolj ranljivih trenutkih njihovih življenj. Kako poiskati svoj izraz kot moški, kot ženska, zlasti takrat, ko se odločamo za družino ali odsotnost potomstva, smo se pogovarjali z znanima ginekologoma in porodničarjema, dr. Podnarjevo, direktorico Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj, in priznanim kirurgom, dr. Jernejem Bernikom.

Dr. Podnar, ste ginekologinja po duši in srcu, saj zelo dobro razumete dileme sodobnih žensk, ki se ne vrtijo le med izbiro doma ali kariere. Kako gledate na vse bolj pereče težave poporodnih in predporodnih depresij? Včasih se zdi, da je materinstvo kot tako mit, ki mu podležejo številne ženske. Bi res vsaka morala postati mati, da bi lahko razumela svojo ženstvenost?

Današnje ženske prepogosto podležejo idejam, da zmorejo vse, tako kariero kot materinstvo, in so v vsem popolne. Z naslovnic revij se nam ves čas smehlja lik popolne ženske – urejena, nasmejana, zaljubljena in srečna mamica, po vrhu pa še uspešna v svojem poslu. Resnični svet je daleč od tega. Vse več je žensk, ki imajo otroke, ker se to pač od njih pričakuje, hkrati pa želijo biti uspešne v svojem poklicu. A poslovni svet je krut in neusmiljen, nikogar ne zanima, da ima otrok visoko vročino in je celo noč jokal. Oddati je treba članek, dokončati podiplomski študij, hoditi na izobraževanja, medtem pa si otroka doma podajajo babice in dedki, sosedje in prijatelji. Kljub vsemu trudu z mislimi ni stoodstotno pri službi, zato tudi ni želenih rezultatov. Na koncu dobimo popolnoma izgorelo, zafrustrirano in depresivno žensko v poznih štiridesetih, naveličano vsega, z odtujenim možem, ki si krajša čas z ljubico, in podivjanimi otroki, ki pač vračajo, kar so v najbolj ranljivih letih svojega življenja dobili. Biti popolna mati in imeti bistveno več kot povprečno kariero, je po mojem mnenju nezdružljivo in navsezadnje niti ne razumem, zakaj bi moralo biti. Smo se dolžne komu kar naprej dokazovati? Največ, kar lahko naredimo za svojo ženstvenost, je, da smo poštene same do sebe in v skladu s tem tudi živimo. Z otroki ali pa brez. In res je, da nas množična produkcija in množični mediji silijo v »super« identitete, s čimer se popači naravni red. Saj naravni red pravzaprav ni več želen, ruši namreč osnovno kapitalistično logiko. In tu se vsi izgubljamo.

Dr. Bernik, včasih je veljalo, da je prava ženska le tista, ki postane mati. Kako kot izjemen kirurg, mož, oče in moški gledate na vprašanje ženstvenosti kot take?

Zanesljivo ne drži, da je v življenju nujno postati mati. V današnjem času, ko imamo polno drugih stvari, s katerimi lahko osmislimo in zapolnimo svoje življenje, ni več take obsesije po materinstvu kot nekoč, ko je bilo to tako rekoč obveza in ena od ključnih vlog nežnejšega spola. Ženske lahko izrazijo svojo ženstvenost drugače. Zdi se mi, da se tudi družbeno dojemanje giblje v smeri, da ženski ni več treba postati mati, da dokaže svojo ženstvenost. In ženska zaradi tega ni manjvredna. Je pa razmišljanje, da bomo moški in ženske kdaj enakopravni glede reprodukcije, nerealno. Že samo dejstvo, da otroka nosi mati, s čimer se popolnoma spremenijo njeni proporci in notranji milje, njen pogled na življenje, ni primerljivo z moškim udeleženjem pri reprodukciji. Poleg tega je čas, v katerem ženska lahko postane mati, dokaj skopo omejen na 20-25 let, medtem ko je pri moških (skoraj) neomejen. Seveda pa je samo razumevanje odnosov med spoloma zelo spremenjeno in svoboda, ki jo zagotavlja ta čas, ni zanemarljiva.

Dr. Podnar, zdi se, da današnje mlade mamice svoje poslanstvo mater vzamejo preveč zares in premalo naravno. Menite, da nam na področju naravnih stvari primanjkuje zdrave kmečke pameti?

Vsekakor. V poplavi informacij, ki jih ponujajo najrazličnejši internetni vsevedi, se kaj hitro zgodi, da ljudje izgubijo kompas. Zdi se, da so še najmanj vredne informacije strokovnjakov, ki vsak dan delamo z nosečnicami, dokler se seveda kaj ne zaplete. Pa še takrat smo pogosto krivi mi. Mislim, da vsesplošno nespoštovanje avtoritet znanja in stroke vodi v številne nevarnosti. Teme s področja nosečnosti in poroda se odlično prodajajo in ženske včasih težko ločijo zrnje od plev, številni, ki jim je le do zaslužka, pa ustvarjajo vsakodnevno nove storitve za nosečnice in mlade mamice. Težko je ženski, ki prebere, da je samo dojenje sprejemljiva prehrana za njenega otroka (sicer se razume, da je ona slaba mama) dopovedati, da pač včasih preprosto ne gre, da ni kriva ona in da se ne bo podrl svet, če bo otrok dobil prilagojeno mleko. Otrok potrebuje ljubezen in varnost, ampak ne vem, od kod ideja, da mu to lahko da samo mati. Ga ima rada samo ona ali morda tudi oče in celo kakšna babica? Včasih ni nič narobe, če kdaj za otroka poskrbi kdo od teh, medtem pa si mamica lahko odpočije; ko bo spočita in srečna ona, bo to opazil in cenil tudi otrok. Res je, zdrava kmečka pamet je včasih malodane luksuz.

Celoten intervju lahko preberete v tiskani Sensi februar marec 2019, v prodaji od 1. februarja

Poglejte si še:

Naravne ženske – vrsta v izumiranju

Kaj pa, če si ne želim otrok?

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri