Problemi, ki smo jih doživljali v otroštvu, določajo kvaliteto našega življenja, ko odrastemo. Podzavestno vplivajo na naš način delovanja, mišljenja in čustvovanja. Če se jih ne zavedamo in jih zavestno ne razgradimo, jih bomo nadalje predali svojim otrokom in tako gre "kača vzorcev" dalje, vse dokler je nekdo ne prekine. Bodite to vi!
Na podlagi čustvenih ran ali slabih izkušenj v otroštvu oblikujemo del naše osebnosti.
Poglejmo, katere čustvene rane imamo najpogosteje (po Lisi Bourbeau):
1. Strah pred osamljenostjo
Osebe, ki so doživele osamljenost v otrošvu, se morajo spopasti s strahom pred samoto. Te rane niso nedolžne. Predvsem se aktivirajo v partnerstvih, ko je ljudi strah, da jih bo partner zapustil ali pa so odvisni od pozornosti drugih ter imajo občutek, da nimajo podpore. Bodite pozorni, kdaj se v vas aktivira ta strah in ga zamenjajte s pozitivnim notranjim dialogom.
2. Strah pred zavrnitvijo
Ta strah ustvarja občutek zavrnitve, manjvrednosti, da nismo dovolj dobri in negativne misli, ki vodijo v podcenjevanje samega sebe. Pojavlja se pri osebah, ki so imele v otroštvu izkušnjo, da si ne zaslužijo naklonjenosti, ljubezni ali razumevanja. Takšne osebe se prav tako težko vežejo v odnosih in odprejo. Nujno je delo na notranjemu strahu, ki ustvarja nepotrebne občutke panike in manjvrednosti. Vredni ste in zaslužite si vse najboljše!
3. Ponižanje
Ta rana nastane, ko imamo občutek neodobravanja okolice in kritiziranja. Zaradi te rane lahko sami nadalje ponižujete druge, da bi zaščitili sebe. Delati morate na svoji samozavesti, svobodi in na razumevanju vaših potreb ter strahov.
4. Prevara in strah pred zaupanjem
Ta občutek se pojavi, ko se otrok počuti prevaranega, posebno, če eden od staršev ni spoštoval svoje obljube. To vodi v nezaupanje do ljudi, iz katerega se lahko nadalje razvije še zavist in občutek, da si ne zaslužimo, kar imajo drugi. Ta problem ustvarjaja nezaupljive osebe, ki želijo vse zase ali pa imeti nazdor nad drugimi. Potrebno je delo na potrpežljivosti, toleranci ter učenju, da sami odgovarjamo za svoje življenje.
5. Nepravičnost
Nastane, ko so ljudje, ki skrbijo za otroke, hladni in avtoritarni. Če so imeli odrasli od otrok v otroštvu pretirane zahteve, dobi otrok občutek nevrednosti in nekoristnosti – tudi ko odraste. Posledica je togost, saj bodo te osebe želele postati zelo pomembne in imeti moč. To lahko privede tudi do ustvarjanja pretiranega perfekcionizma in reda ter nesigurnosti v svoje odločitve. Potrebno je delo na zaupanju in fleksibilnosti.
Ko se zavedate svojih duševnih ran, ki jih nosite v sebi, se z njimi zavestno spopadate in jih razgrajujete, osebnostno rastete ter ustvarjate zdravje in srečo.
Vir: lamenteemeravigliosa.it
- Preberite še: Bolečine se prenašajo iz roda v rod, vse dokler jih nekdo ne začuti, zaceli in na to mesto vrne Ljubezen
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
