Vida Žabot: "To je čista zloraba. To je suženjstvo."

O nas, povsem običajnih ljudeh, sencah in svetlobah v naših življenjih – sva se pogovarjali s filozofinjo in klinično psihologinjo Vido Žabot. Sinkretično navdihujoče s filozofsko vehemenco o Jungovi psihologiji in procesih, ki vodijo v “samoregulacijo psihe”, o povezavi med umom in srcem, notranji moči, višjem jazu, celo kvantnih preskokih. In svetlem, upanja polnem razkritju, da je božje sveto v nas samih.

Vida, kako kot filozofinja vidite in doživljate trenutni svet?

Filozofija je po definiciji ljubezen do modrosti. Po grško filia ‘univerzalna ljubezen’. In če z njenega vidika gledam na ta svet, mu zaploskam, ker je v trenutku velike rasti, evolucije. Vsaka rast pa ima v sebi tudi boleče trenutke, nujnost opuščanja tega, kar ni več koristno in potrebno, kar je preraslo; lomljenje starih shem, ki odpirajo novo. Lahko bi rekli, da je trenutni svet svet porodnih bolečin. Iz otroštva, ko smo se na planetu obnašali kot zelo poredni otroci, se bo večina človeštva, vsaj tako upam in si želim, prebudila v zrelo, zlato dobo, ko bomo zaplesali z zvezdami.

Toda zdaj plešemo predvsem z lastnimi strahovi, s katerimi smo v svojem planetarnem domu ustvarili zgoščeno atmosfero strahu.

Moji kolegi psihologi predavajo in učijo, da je strah čustvo, ki pripada človeku, s katerim se torej rodimo na ta svet, in naj bi nas varovalo pred nevarnostmi. Ta biološka reakcija je zdrava. Vendar pa je bil strah, ki zdaj melje človeštvo, programiran. Ta strah nam ne pripada kot del biti, naše narave, ni del veličine našega bitja. Prepričana sem, da ga bomo ravno v tem mletju prerasli. Ta strah je potrebno pustiti za sabo, tako kot za sabo pustiš otroštvo, fantazije in pravljice, ker se prebudiš iz iluzije. Ta strah pripada iluziji ločenosti.

Kako vi vidite stari svet, ki naj ga končno že preplavi val dobrega, novega, boljšega? Kot iluzijo?

Stari svet je svet shem, navad, vpeljanih tirnic; to je svet neozaveščenosti in ubogljivosti, kulturnih, znanstvenih in religioznih konstruktov, ki so najbolj nevarni, ker zavirajo razvoj in prebujenje človeštva.

Je to svet občutkov krivde in nadzora?

Da. Iz tega pa se rodita konflikt in strah ter vse, kar nam zastruplja življenje. Tudi različne oblike slabega počutja in bolezni so posledica strahu. Strah namreč aktivira obrambne mehanizme; bolezen pa je pravzaprav zadnja igra, zadnja možnost rešitve, ki jo preizkusi naš veliki um ali duša, da bi nam v obliki zrcalne slike na fizični ravni pokazala naše notranje doživljanje. Zato je tako pomembno, da spoštujemo in poslušamo svoja telesa in da se iz racionalnosti, ki velikokrat zaplava v virtualno in torej odklopljeno, čim bolj vrnemo nazaj v čutno, intuitivno, v živo in realno življenje.

Kaj konkretno mislite s tem, ko pravite, da smo programirani?

Mislim, da način življenja, kot nam ga vsiljuje globalni neoliberalni kapitalizem, ni nekaj, kar bi pripadalo človeški duši. Prepričana sem, da na svetu obstajajo in so obstajali umi, ideje, energije, ki so jih demonizirali nekateri vidci, filozofi, teologi in nam vsilili – celo našim kromosomom z uporabo kvantnih frekvenc – načine delovanja in slabega počutja. Ljudi se je sprogramiralo na način, da služijo njihovemu namenu. To pa je čista zloraba. To je suženjstvo. Postali smo sužnji ekonomije, mode, informacij, interneta, pametnih telefonov. Na žalost ogromno ljudi išče užitek in zabavo v različnih virtualnih kanalih, po katerih se širi veliko nezdravega in temu svetu neprimernega. V ozadju tega pa je načrtno programiranje ljudi v proizvajalce, kupce in potrošnike, ki prinašajo kupe denarja.

Spraševala je: Marjana Lavrič; celoten intervju z Vido Žabot je objavljen v reviji Sensa december januar 2022

Preberite si še: Deepak Chopra: "Človeštvo je skoraj v celoti programirano, kar 99,9 odstotka ljudi nikoli ne razmišlja samostojno"

in dr. Bruce H. Lipton: Raka ne povzročajo geni, temveč vedenje, ki se prenaša s staršev na otroka

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol