Brez introvertov bi bil naš svet med drugim revnejši za gravitacijski zakon, teorijo relativnosti, Chopinove nokturne, Petra Pana, Proustovo Iskanje izgubljenega časa, filme Schindlerjev seznam, E.T. - Vesoljček in Bližnja srečanja tretje vrste, Beethovnovih simfonij, Sikstinsko kapelo, Orwellovi deli 1984 in Živalska farma, Microsoft, Google in Harryja Potterja.
Introvertni posamezniki stojijo tudi za nekaterimi največjimi dosežki v sicer poudarjeno ekstrovertiranih poklicih (na področju financ, politike ali aktivizma) - med njimi so Eleanor Roosevelt, Al Gore, Warren Buffett, Mahatma Gandhi in Rosa Parks.
Znanstvena novinarka Winifred Gallagher je ob priliki zapisala: "Veličastje nagnjenja, ki se raje premišljeno poglobi v dražljaje, namesto da bi se jim zlahka prepustilo, je v njegovi trajni povezavi z intelektualnimi in umetniškimi dosežki. Niti E=mc2 niti Izgubljeni raj nista rezultat hipnega vzgiba na kaki razposajeni zabavi."
Danes pa živimo družbi, ki nam dopoveduje, da je pomemben zgolj tisti, ki je najdrznejši, ter da so srečni le tisti, ki so družabni, pa čeprav po nekaterih raziskavah delež introvertiranih ni zanemarljiv. Med nami naj bi bilo introvertiranih kar ena tretjina do ena polovica - ali povedano drugače: introvertiran je praktično vsak drugi ali tretji človek, ki ga poznate ali pa ste eden od njih kar vi sami. Če se vam zdi ta ocena pretirana in presenetljiva, je to verjetno zgolj zato, ker se veliko ljudi pretvarja, da so pravzaprav ekstraverti. Zaradi družbenega pritiska, ki čez vse čisla ekstrovertiranost, številni med njimi slepijo celo sami sebe.
Pa je to prav? Nam to, glede na izjemno moč in kreativnost, ki ji botruje prav introvertiran odnos do sveta, ljudi in narave stvari, kot družbi morda nepopravljivo ne škodi?
V razmislek in v navdih si preberite tudi:
7 stvari, ki jih ekstrovertirani morajo vedeti o svojih introvertiranih prijateljih
Introvertiranost vs. ekstrovertiranost: Kreativnost potrebuje samoto!
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
