STRES: Sodobni človek živi v izrednih razmerah vsak dan

26. 10. 2021
Deli
STRES: Sodobni človek živi v izrednih razmerah vsak dan (foto: pexels)
pexels

Stres je eden najbolj mogočnih mehanizmov preživetja, obrambe in zaščite, kar jih je narava dala človeku v smrtno nevarnih razmerah. Sodobni človek v izrednih razmerah živi vsak dan, dan za dnem, iz leta v leto, kar ga je pripeljalo do številnih bolezni.

Znanstveniki intenzivno proučujejo stres in njegove posledice že več desetletij. Še pred kratkim so škodljive učinke stresa povezovali samo z želodcem in razjedami. To je bila prva bolezen stresa, ki so jo odkrili v 70. letih. Kmalu za tem so odkritje postavili na glavo avstralski znanstveniki. Ugotovili so namreč, da so glavni razlog za razjede bakterije. Farmacija se je že veselila dobrega zaslužka, kajti če razjeda nima nič opraviti s stresom, temveč je bolezen bakterijska, so zanjo potrebna zgolj zdravila. A kmalu zatem so raziskave naredile nov zasuk. Znanstveniki so odkrili, da bakterij, ki povzročijo razjedo, nimajo samo oboleli posamezniki, temveč dve tretjini svetovnega prebivalstva. Zakaj potem zboli le del svetovne populacije, so se spraševali?

Iskanje odgovora jih je pripeljalo do spoznanja, da stres oslabi imunski sistem, zato se želodčne bakterije podivjano razmnožijo. “Stres preprečuje sposobnost telesa, da popravi in obnovi želodčno steno, in torej lahko povzroči razjede, saj izklop imunskega sistema zmoti sposobnost telesa, da se pozdravi samo,” opozarja nevroendokrinolog in profesor na ugledni ameriški univerzi Stanford Robert Sapolsky, ki je stresu posvetil več desetletij intenzivnih raziskav.

Če stres ošibi imunski sistem, to pomeni večjo dovzetnost za razrast bolezni! To dejstvo je sprožilo nove raziskave. Če je lahko poseg stresa v zdravje tolikšen, da spodnese naš imunski sistem, kaj vse še lahko stori?

POSLEDICE DOLGOTRAJNEGA STRESA

Od takrat, od 70. let torej, ko so odkrili, da stres povzroča razjede na želodcu, so se na seznam zloveščih posledic stresa vpisala še številna druga bolezenska stanja. Poglejmo jih le nekaj:

  •  stres povzroča razjede na želodcu,
  •  telo v stresu izklaplja vse sisteme, ki niso bistveni za trenutno preživetje: imunski sistem, rast, razmnoževanje in prehranjevanje,
  • stres pobija možganske celice in krči možgane,
  • kemija v možganih je v kroničnem stresu podobna tisti, ki jo vidite na slikah klinično depresivnih ljudi,
  • vsak kronični stres uniči nekaj vaših možganskih celic, zato dolgotrajen stres poveča nevarnost depresije,
  • stres oslabi imunski sistem in smo zato bolj dovzetni za vse bolezni (izbruhnejo lahko tiste, ki že tlijo v nas, ali pa tiste, ki nas obkrožajo),
  • stres lahko zlepi naše arterije, omeji pretok krvi in ogrozi zdravje našega srca,
  • ko se počutimo ogrožene, se arterije razširijo, zato srčna mišica ne dobi dovolj krvi, to pa lahko privede do srčnega infarkta,
  • stres uničuje kromosome,
  • stres krči hipokampus, predel v možganih, ki je center za učenje in spomin,
  • zaradi stresa se kopiči maščevje okoli trebuha.

Nabiranje maščevja okoli trebuha je med vsemi najmanjša, povsem estetska težava. Na srčne in možganske kapi pri preobremenjenih, posebno tistih, ki služijo v stresnih poklicih, smo se že kar navadili. Najhujše posledice pa gotovo nastanejo zaradi oslabljenega imunskega sistema. Ker ni vratarja, imamo v notranjost naših teles odklenjena in na široko odprta vrata za tatove: za bakterije, viruse in bacile. Seveda nas bodo obiskali! Udarili pa bodo tudi vsi tisti, ki so že v nas, se brez omejitev razmnožili in nas zavojevali. Zboleli bomo tam, kjer imamo v svojem telesu najšibkejše člene. Vsak drugje.

Imeti oslabljen imunski sistem se sliši morda abstraktno. Ne pričara zgodbe. Zato bomo osvetlili to prostranstvo kroničnega stresa, ki oslabi naš imunski sistem, našega ključnega zaščitnika, naše obzidje in varovalo, naš plašč, ki nas greje pozimi, in senčnik, ki nas pred pripeko varuje poleti.

Imunski sistem je kot armada, ki nadzira in varuje naše meje pred vdorom sovražnikov. Kaj armado tako močno oslabi, da povsem odpove? Od kod stresu moč, da zaduši našega ključnega zaščitnika? Kako ta moč nastane? In kdaj postane rušilna? A pojdimo po vrsti. K stresu. Kaj to sploh je?

Maja Megla, avtorica uspešnice Stres, kuga sodobnega časa

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez