Otresite se strahu pred izgubo in zaživite v polnosti

4. 2. 2017
Deli
Otresite se strahu pred izgubo in zaživite v polnosti (foto: Profimedia)
Profimedia

Strah, da bomo izgubili ljubljeno osebo ali celo da se bo končala prijetna izkušnja, številne med nami sili, naj se zapremo vase, naj se oddaljimo, da nas ne bi bolelo, če se bo to resnično nekega dne zgodilo.

Toda paradoksalno – največja bolečina nastaja, ko dojamemo, da nismo živeli svojega življenja in tudi svojih odnosov v njihovi polnosti. Da smo zamudili priložnost.

Zato dovolite tveganje negotovosti in ljubite s polnim srcem.

Vsi dobro vemo, kaj so skrbi ... Ali me bodo kolegice v službi opravljale in obrnile šefinjo proti meni? Kaj če mi mojster slabo popravi avto? Ali je sosed jezen name, ker nisem počistila snega pred vhodom? Ali bo na proslavi mojega rojstnega dne dovolj zabavno? Kaj če mi sorodniki zamerijo, če ne pridem na njihovo poroko?

Razlogov za skrbi je vedno dovolj. Ne pomaga niti, če si rečemo: "Vse to je le v moji glavi," ker je zaskrbljeni um na avtopilotu. Takoj ko se znebite enih skrbi, že se pojavijo druge, ki kvarijo življenjski užitek in ne dovolijo sprostitve.

Zaposleni koleščki uma

Čeprav je mehanizem skrbi nekaj povsem nesmiselnega, ker se vedno nanaša na nekaj, kar je zunaj nadzora, se koleščki uma vrtijo ... vrtijo možnosti, gasijo ogenj, ki sploh ne obstaja. Vendar so misli o vseh teh podrobnostih, ki gredo lahko narobe, tako prepričljive, da se nam zdi, kot da je najpomembnejše od vsega, da jih podrobno premeljemo, prehitimo in se pripravimo na najslabše.

V morju različnih skrbi obstaja tudi ena zelo specifična, ki kvari dneve tudi tistim, ki ne sodijo med 'zaskrbljence'. Gre za strah pred izgubo.

Strah vse uniči

Vse je lepo, dan je čudovit, otrok se igra pred hišo in naenkrat se vam v prsih pojavi trepetajoč občutek in vas preseka misel, da bi se otroku lahko kaj zgodilo. Ali pa ste se pravkar sprostili v zvezi z moškim, ki vas ima rad, spoštuje vas in vajino skupno življenje je resnično lepo, vendar vam vsaj enkrat na dan skozi glavo prileti misel: "Kaj če me zapusti?"

Zdi se, da se strah pred izgubo pojavlja prav takrat, ko je najlepše. Zakaj? Zakaj um ne zmore dovoliti radosti obstoja v sedanjosti, ki je prijetna, čarobna, ki nas povezuje s tistimi, ki jih ljubimo, na tisti najbolj fini ravni, ki jo lahko začutimo le, če smo povsem prepuščeni?

Ne glede na to, kako paradoksalno se zdi, da se borimo pred prepuščanjem lepim trenutkom, je strah pred izgubo prav to – obramba. Če se užitek v povezanosti z lepoto narave kmalu preneha, naš um pravi, da se je bolje zaščititi pred bolečino zaradi izgube tega občutka. Če obstaja možnost, da se ljubljeni osebi kaj zgodi ali nas zapusti, se je bolje zaščititi pred bolečino zaradi izgube občutka skupnosti, še doda um.

Tomica Šćavina

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez