O intimnosti: Strah pred intimnostjo

Včasih želja, da bi z nekom delili svoje trenutke, vzklije iz potrebe. Takšna želja se ozira le na cilj. Rešiti se samote, dolgočasja, zadostiti pričakovanjem okolice, staršev, vere ... Prava ali čista želja po intimnosti pa je elastična in selektivna.

19. 3. 2015

Pozornost nameni le določenim položajem in določenim osebam, poleg tega pa se nenehno spreminja. Želja je apetit, potreba je lakota. Potreba je bliže biološkemu instinktu, vezana je na subjekt, torej na nas same, in ne na objekt ali drugo osebo.

Meja med željo in potrebo je tanka in spolzka. Pogosto se je niti ne zavedamo. Žal se zdrava čustvena intimnost udejanja le v svetu želje. Vsi imamo potrebo po človeškem kontaktu, a nekateri svoj obstoj na svetu uspejo uresničiti le s prisotnostjo druge osebe. Bojijo se biti sami. Potreba po stiku se daleč najhitreje uresniči v spolnosti, a nezmotljiv občutek praznine naslednje jutro je znak, da spolnost ne zadovolji naših kompleksnejših erotičnih potreb. Številni jo uporabljajo kot neke vrste antidepresiv.

Še posebej ženske se svojega tako pridobljenega odnosa do spolnosti ne otresejo niti v zakonu. Pogosto orgazma sploh ne doživijo, a se zaradi tega ne vznemirjajo. Spolnost namreč uporabljajo, pravzaprav izrabljajo za to, da se ne bi počutile same. Bolj razočarani so navadno njihovi možje, saj zaradi medlega odgovora v postelji ne dobijo potrdila svoje moškosti.

Patološka potreba po intimnosti pa ni edina ovira pri njenem vzpostavljanju. Pred njo nas je lahko tudi strah. Lahko nas je groza, da bi se s partnerjem popolnoma zlili, da bi se pred njim preveč razgalili ali da bi se prepustili intimnosti kot drogi.

Strah pred razgaljenjem

Intimnost pogojuje zapustitev oklepa, ki varuje naše intimno jedro, sedež sramežljivosti in sramu. Bolj kot smo si z nekom intimni, bolj ima ta oseba dostop do naših najglobljih skrivnosti. A le zrela oseba bo to možnost popolnega razgaljenja pred nekom videla kot priložnost in ne kot grožnjo.

Kdor misli, da mora v sebi skrivati dele svoje osebnosti, ki jih ima za 'neizpovedljive', intimnost doživlja kot osebno tveganje.

Helena je igralka in fotomodel. Je hladna in rezervirana, spolnosti z možem si ne želi. V resnici Heleno spolno privlačijo ženske. Njene fantazije so večidel homoseksualne in jo hitro pripeljejo k orgazmu s samozadovoljevanjem. Ne upa pa (si) priznati, da je moški ne privlačijo. Tako skrbno varuje svojo skrivnost, da je sčasoma postala spolno zavrta. Helena je popolnoma usmerjena v zunanjost, to pa ni le njena krivda. Tudi drugi na njej najprej opazijo njeno telo.

Med notranjo in zunanjo dimenzijo njene osebnosti ni nobenega ravnotežja. To se sklada tudi z njeno nezmožnostjo doživljanja vaginalnega orgazma, kar je v resnici le dokaz, da Helena svoje globlje osebnosti ne zna vključiti v svoje življenje.

Njena mati je bila stroga in ji je nenehno vzbujala občutek krivde. Osebe, kot je Helena, živijo zelo težek intimni odnos same s sabo. Nezmožnost vzpostavljanja pristnih intimnih odnosov je dokaz ranljivosti, ki se pogosto skriva za zunanjostjo, ki vzbuja veliko pozornosti. Gre za ljudi, ki so privlačni na fotografijah, v živo pa izgubijo ves čar. Njihova notranja zakrčenost se zrcali v neizraznosti telesa in duha.

Podoben je primer playboya, ki se ne pusti ujeti do svojega štiridesetega leta, nato pa se poroči, ker je tako prav. Družba ga obsoja, obenem pa tudi občuduje. Viktor je imel težaven odnos s svojo hladno materjo in še danes sanja o incestnem razmerju z njo. Ta fantazija se je spremenila v sovraštvo do žensk, predvsem starejših. Te je zapeljeval in zapuščal. Ko se je končno poročil, se svoji ženi ni mogel odpreti, pa tudi svoje burne preteklosti ni uspel pretopiti v nekaj erotičnega. Nerazrešen odnos z materjo in strah, da bi uničil svojo podobo zglednega moža in očeta, mu jemlje vso življenjsko energijo.

Preveč se prepustiti

Ko se prepustimo intimnosti, si zaželimo, da ta sploh ne bi imela mej. Smo kot zasvojenci, tako se bojimo ločitve z ljubljeno osebo. Predvsem pri moških pa hitro nastopi občutek ujetosti. Mučiti jih začne klavstrofobija, znajdejo se v namišljeni pajčevini.

In kaj v tem primeru storijo? Srce dajo prijateljem, telo ženski. Srednjeveški model. Tip asketa bo morda ravnal skrajno radikalno. Zanj je rešitev vstop v poklicno vojsko ali v samostan, v okolje, ki žensko načeloma izključuje. Moški tega tipa so praviloma predolgo živeli s svojo materjo. Mama je prototip ženske pajka. Mama je ženska in vse ženske naj bi bile kot ona. Kljub nitkam, ki ga dušijo, ta moški svoj odnos z materjo še vedno idealizira. Tu pa ni sposoben povleči vzporednice z ostalim ženskim svetom. Mama je tako dobra, da v njegovem srcu enostavno ni prostora za nobeno drugo.

V to tipologijo moškega spada tudi narcis. Poseduje moderni harem, še večjo garderobo in bogat vozni park. Narcis je še vedno navezan na mamo, to pa je njegovo edino stabilno čustvo. Vsa ostala čustvena tveganja porazdeli na različne ljubezenske objekte. Žive. In še bolj, nežive.

Tina Torelli

se nadaljuje ...

O intimnosti: pogoji za intimni odnos

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri