Srce pozna našo preteklost, sedanjost in prihodnost

Kaj nam bo prineslo in česa se bomo naučili, če bomo sledili poti, ki nam jo narekuje srce?

Srce pozna našo preteklost, sedanjost in prihodnost (foto: unsplash) unsplash
7. 10. 2018

Zakaj vprašati srce, naj ostanem v nekem razmerju ali ne; naj se odločim za neki medicinski poseg ali ne. Morda se vam zdi smešno in nesmiselno postavljati tovrstna vprašanja srcu namesto glavi, vendar le naše srce premore modrost, ki je intelekt nima. V nasprotju z umom namreč srce ne pošilja informacij skozi filter našega ega. Srce pozna našo preteklost, sedanjost in prihodnost in prav nič mu ni mar za umske konstrukte, koncepte in prepričanja. Srce govori s popolnoma nevtralnega področja.

Poskusite na svoje srce pogledati kot na intimnega prijatelja, ki vam v svojem srcu želi le najboljše in ki ga prav malo briga, kakšni boste videti v njegovih očeh. Čeprav je inteligenca naše glave glasnejša, ima v primerjavi s srčno inteligenco veliko hibo – ni zmožna videti celotne slike problema.

Hridaya ali duhovno srce


Starodavni izraz, ki nima prevoda in označuje inteligenco srca, je hridaya. Pravzaprav je hridaya energija srčne čakre, duhovno srce, ki nima prav nič skupnega s telesnim srcem. Hridaya je sedež božanske inteligence oz. transcendentalnega uma v človeku. Beseda izvira iz sanskrta, v katerem hrid pomeni center in ayam pomeni to. Duhovno srce nas v vsaki, še tako težavni situaciji vodi k središču, k našemu najvišjemu jazu.

Jogij Bhagavan nam duhovno srce podrobneje pojasni takole: »Tako kot obstaja kozmično središče, iz katerega je nastalo celotno vesolje, ki ima svoje bitje, ki deluje z lastno močjo in usmerja energijo, ki izhaja iz središča, tako obstaja tudi center v človekovem fizičnem telesu, iz katerega izhaja njegovo bitje. Ta center v telesu se nikakor ne razlikuje od kozmičnega središča. To središče se imenuje hridaya, sedež čiste zavesti - zavesti o obstoju, znanju in blaženosti. To je to, kar imenujemo sedež boga v človeku.«

Nasprotno od srca pa možgani razmišljajo na podlagi naših preteklih izkušenj in prepričanj, ki so zaznamovala izkušnje; na tisoč in en način jih premetavajo, obračajo in kombinirajo v okviru neštetih konceptov, ki so jih sami ustvarili, da bi nam dali "pravi" odgovor na življenjska vprašanja.

Kaj se dogaja, kadar mislimo z glavo namesto s srcem, je lepo opisal neki zenovski budist: »Z umom zameglimo svojo percepcijo situacije in potem na to prilijemo še čustva. To imenujemo 'resnično', vendar to ne more biti resnica, kajti kadar zaupamo umu, zaupamo mislim, ki so nastale na osnovi lažne percepcije uma-možganov.

Trditev zenovskega budista dokazujejo že preprosta dejstva o nevrobiologiji srca. Kot so potrdili na inštitutu HeartMath, naša inteligenca ni plod nevronov, temveč so ti zgolj posredniki informacij, ki na psihofiziološki sistem prihajajo prek energijskega srca, katerega vir je višje informacijsko polje duše. Inteligenca srca izhaja iz višje zavesti in intuicije, ki je najbolj univerzalna naravna sposobnost človeka ter dar, s katerim se rodimo vsi. Raziskave kažejo, da so primarni jezik intuicije čustva, ki jih lahko spremljajo tudi informacije.

Vprašanje torej ni, ali imamo intuicijo ali ne, temveč ali ji znamo prisluhniti.

Kot razlagajo na HeartMathu, srce začne utripati že v nerojenem plodu, preden se oblikujejo možgani, ta proces so poimenovali avtoritem.

Čustveni možgani se oblikujejo že veliko pred racionalnimi, srce ima svoj samostojni kompleksni živčni sistem, znan kot ’srčni možgani’. Znanstveniki s področja nevrokardiologije so ugotovili, da se intrinzični srčni živčni sistem, ki je sestavljen iz več kot 40.000 nevronov, po kompleksnosti in sposobnostih brez težav kosa z možgani v glavi. Nevronske povezave v intrinzičnem srčnem živčnem sistemu mu omogočajo, da se uči, si zapomni, sprejema odločitve in celo čuti, zaradi česar mu lahko upravičeno rečemo srčni možgani. Iz definicije inteligence, ki je opredeljena kot razumnost, miselna iznajdljivost in uvidevnost, sposobnost razumevanja, sklepanja in reševanja problemov ter sposobnost pridobivanja znanj iz izkušenj, sklenemo, da lahko inteligenca izhaja tako iz možganov v glavi kot iz tistih v srcu.

Naše srce je skozi svoj ritem sposobno ustvarjati harmonijo v telesu, ki nas ureja in popravlja celo obolele celice.

In končno, elektromagnetno polje srca je najmočnejše elektromagnetno polje v telesu in je kar 5.000-krat močnejše od elektromagnetnega polja možganov. Z občutljivimi merilnimi napravami je to polje zaznavno tudi nekaj metrov od telesa.

Celoten članek lahko preberete v tiskani reviji Sensa oktober/november; v prodaji od petka, 5. oktobra 2019

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri