Ljudje najprej delujemo iz čustev, čustva so postelja oziroma osnova za misli. Vsaj tako bi moralo biti, čeprav je naša družba v nekem trenutku žal postala popoln sluga razumu. Za uspešnost neke družbe pa je še kako pomembna tudi čustvenost oziroma čustvena inteligenca, poudarja prekmurski psihiater jungovske smeri dr. Jože Magdič.
Kot zdravnik se dr. Magdič ukvarja tudi s srcem. Srce kot organ ima svojo posebno funkcijo, je eden od organov, ki je izredno povezan z možgani, razloži.
"Če razmišljam kot zdravnik, smo srce 'naredili' za tako pomemben organ zato, ker ga pravzaprav zaznavamo v vsakdanjem življenju. Uho ali oko sta mehanizma, ki delujeta samodejno, njunega delovanja se ne zavedamo, medtem ko sva midva med najinim pogovorom menjala frekvenco srčnega utripa vsako minuto.
V srcu namreč zaznavamo čustvene spremembe.
Srce se na čustvenost odziva na prvem mestu, zato smo emocionalnost skozi zgodovino razvoja človeškega duha projicirali prav v ta organ.
Srce smo naredili za organ pozitivnih čustev, dobrote do samega sebe in okolice. Človek, ki neguje vrednote srca, je v bistvu človek s pozitivnimi čustvi, je humanist, negovalec pozitivnih emocij.
Simbolično je srce na primer pri starih Egipčanih prikazano v obliki vrča. Vrč uporabljamo za shranjevanje tekočine, srce pa je organ naše čustvene življenjske tekočine, saj kri simbolizira čustva in življenje. Stari Egipčani so vedeli, kako pomembno je v vrču ohranjati čisto tekočino, se pravi pozitivna čustva do sebe in drugih, ne samo do človeške okolice, temveč do vsega, kar nas obdaja, do vseh bitij in seveda narave. Zato tudi danes še vedno tudi v naši družbi pravimo, da je človek, ki je pod vplivom negativnih čustev, brezsrčen, da nima srca.
Za uspešnost družbe je pomembna čustvenost
Ljudje najprej delujemo iz čustev, čustva so postelja oziroma osnova za misli. Vsaj tako bi moralo biti, čeprav je naša družba v nekem trenutku žal postala popoln sluga razumu. Za uspešnost neke družbe pa je še kako pomembna tudi čustvenost oziroma čustvena inteligenca.
Žal se v naši družbi iz dominantnih pozitivnih emocionalcev še vedno norčujemo in čislamo dominantni mišljenjski tip osebnosti. V naši družbi ste vredni toliko, kot zmorete misliti. Samo miselna in taktilna funkcija v ekstraverziji pa delujeta po principu, kakšen avto ima kdo, kako se oblači, kje dopustuje.
Če večino svoje duševne energije usmerjate v logiko, kje je potem srce?
Še vedno smo na točki, kjer ne sprejemamo čustvenosti kot pomembnega vidika tudi našega državotvornega življenja. Emocionalci pa so še kako pomembni v družbi! Tudi za narodovo spravo so potrebna čustva. Če ne sprejmeš čustev drugače mislečih, četudi so ti naredili krivico, ne moreš odpustiti. Dokler samemu sebi ne priznaš, da nisi Bog, da nisi brez napak, da tudi ti nehote delaš krivico drugim, ne pustiš, da bi se ta krivica popravila.
Iz intervjuja z jungovcem dr. Jožetom Magdičem
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
