Vse stare kulture govorijo o tem, da je telo samo pokrivalo naše duše, duša pa naša resnična identiteta. Smisel življenja je pravzaprav, da spet spoznamo to svojo resnično identiteto oz. vzpostavimo stik s svojo dušo ter izvorom.
Za dušo ne obstaja rojstvo, smrt, starost ali bolezen. Tisto, kar prevzema naše telo je neuničljivo. A človek je v večini izgubil stik s svojo dušo. Vlada mu predvsem um ter ego.
Nekateri povezavo z dušo ocenjujejo z odstotki. Pravijo, da je zavesten človek tisti človek, čigar povezava z dušo je dosegla približno 50%.
Za lažjo predstavo vzemimo za primer povprečnega prebivalca našega planeta, ki nikoli ne razmišlja o kakšnih večjih, širših ali globljih vprašanjih. Hodi v službo, se prehranjuje, pije, uživa v seksu in na dopustu, šteje denar za potrebne in nepotrebne materialne dobrine, se jezi, ko stvari ne tečejo tako, kot si je on zamislil, ima občutek, da se mu dogaja krivica, ko zboli ali se poškoduje, lasti si moža, ženo ali otroke, je ljubosumen, zavisten itd. Pri takšnem človeku se vez z dušo giblje nekje med 10 in 20%.
Seveda ima vsakdo vsaj delno povezavo s svojo dušo, brez te ne bi obstajal. In tudi povprečni človek z "rahlo povezavo" ni povsem neobčutljiv: poleg piva in seksa, občuduje tudi lepote tega sveta, včasih čuti povsem iskreno sočutje in ljubezen do svojih najbližjih ter podobne občutke, ki prihajajo iz duše in ne iz telesa ali razuma. A še vedno ne razume misterijev življenja...
Potem obstajajo ljudje, ki so praktično roboti. To so tisti, ki so sposobni mirno ubiti človeka ali žival. Sposobni so nasilja in povzročajo bolečino brez posebnih občutkov. Pri takšnih ljudeh je vez z dušo praktično prekinjena oz. bi rekli, da varira zgolj nekje med 1-2%. Takšne ljudi čaka še ogromno dela...
Naša duša, v skladu z dušnim dogovorom, naredi vse mogoče, kar lahko, da bi jo človek odkril oz. da bi prišla do njegovega razuma. Ne more pa zapustiti telesa pred časom fizične smrti. Zato se v življenju človeka dogajajo vse mogoče situacije, težave, bolezni, izgube, da bi skozi tovrstne dogodke dojel, kdo je in odkril svojo dušo, svojo resnično bit.
Na drugi strani pa je človek, ki je svojo vez z dušo in izvorom že dobro okrepil. Takemu čoveku torej pravimo zavesten človek. Nekakšen maksimum, ki ga dosega človek v današnjih pogojih in v današnjem času naj bi bil nekje med 80 in 90%. To je nivo povezanosti razsvetljenega človeka, ki ga dosežemo, ko razrešimo vse karmične dolgove, ko se očistimo vseh rušilnih čustev in misli ter ko se naučimo vseh potrebnih lekcij. Ko duša izpolne vse svoje cilje, lahko odide v subtilne svetove.
Dejstvo pa je, da se zavesten človek, čigar vez z dušo je dosegla že 50%, dandanes težko znajde v tem svetu. Ko človek vzpostavi vez s svojo dušo, ko se zave svojega izvora in ozavesti, kaj je njegovo poslanstvo, se njegov pogled na svet povsem spremeni. Vse vidi diametralno nasprotno od človeka, ki je še vedno slep, gluh ter ujet v sistemu. Vsako situacijo, ki se dogaja njemu ali drugim, ne le vidi, pač pa tudi občuti drugače.
Po eni strani se takšen človek obnaša mirno, saj je dojel, da se nahaja sredi gledališča, kjer vsak igralec igra svojo vlogo. Istočasno pa se lahko v njem pojavlja močna želja ali potreba, da bi pomagal planetu, kjer si želi več ljubezni in sočutja.
Nato dojame, da ga ljudje običajno ne slišijo in ne razumejo, da ljudje tako močno stojijo za svojimi zidovi, v svojih trdnih okvirjih in blokadah, da je vsaka beseda, ki jo izgovori, kot bi govorili tuj jezik, ki je za druge nerazumljiv. Med zavestnim in nezavestnim človek se tako širi in veča prepad.
V tem obdobju se lahko tudi večkrat zgodi, da se v zavestnemu človeku pojavi močna želja, da bi rad odšel... Odšel iz norosti tega sveta, saj se mu para srce, ko vidi vse neumnosti, ki jih človek počne tako sam sebi kot drugim ljudem, živalim, rastlinam in planetu. Vendar ne more oditi, dokler ne opravi svoje poti. V takšnih trenutkih se je potrebno zavedati, da smo vsepovezani in da vsak človek vpliva na celoto. Zato je vsaka, še tako majhna sprememba, pomembna.
Kakorkoli... Duša mora opraviti, kar si je zadala!
Čeprav je biti zavesten in hkrati živeti med množico nezavestnih ljudi neizmerno težko, ne smemo obupati. Nikoli! Vsak človek, ki se upre plitkemu sistemu, ki se zbudi iz spanca, ustvarja nov in lepši svet.
Čeprav negativnost ponekod narašča, ne smemo dovoliti, da nas zajame. Bodimo osredotočeni nase, na svoja čustva in misli, ki naj bodo kar se da čista.
Vsi, ki ste v tem norem svetu uspeli najti vez s svojo dušo. Vsi, ki veste, zakaj ste tukaj. Vsi, ki bi radi pomagali svetu, da se premakne na bolje - držite se, ne obupajte, vaše vibracije so vedno koristne, četudi se vam vedno ne zdi tako. Že samo s tem, ker ste in mislite ter čutite dobro, delujete na višjih nivojih, ki so nadvse pomembni!
Še enkrat: Čisto vsak je pomemben, vreden in ljubljen od celotnega vesolja! Vedno obdržite vez s svojo dušo, sledite ji, spoznavajte jo in jo krepite.
Ne glede na vse...
Prirejeno po: econet.ru, Ana V.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
