Barbara Pia Jenič, utemeljiteljica senzorialnega gledališča in umetniški vodja gledališča Senzorium, režiserka, producentka, pedagoginja in igralka, nas v intervjuju vabi, da podrobneje spoznamo in zaznamo pristen dotik, to nedeljo pa organizira tudi delavnico!
Foto: Helena Kermelj
Kateri so bistveni elementi senzorialnega gledališča? Kako se razlikuje od drugih gledaliških zvrsti?
Že samo ime pove, da nagovarja vse čute. Lektorski prevod bi bil torej senzorično, vendar je senzorialno avtorska beseda, ki jo uveljavljam v povezavi s svojim delom že od začetka. Sama metoda senzorialnega jezika namreč vključuje tudi elemente tišine, praznine, teme, pojma igrati se in nepričakovanega, wu wei, vzbujanja radovednosti, aha momentov, sloni tudi na filozofskih utemeljitvah fenomenologije, psiholoških C. G. Junga in njegove sinhronicitete in kolektivnega nezavednega, ukvarja se z miti, rituali in simbologijo. Posega tudi na področja etnologije, antropologije, nevroznanosti, medicine, zgodovine umetnosti, literature, duhovnosti, ob bolj gledaliških pojmov pa se ukvarja tudi z animacijo predmetov, gibom, zvokom, oblikovanjem luči in teme, oblikovanjem praznega prostora, nevidnim, neotipljivim in neslišnim …
Več o senzoriumu si lahko preberete na www.senzorium.com.
Kakšno vlogo ima v senzorialnem gledališču dotik, kako nanj gleda nevrolingvistična znanost?
Nevrolingvistična znanost ponuja ogromno raziskav o tem kako nujen, dobrodejen in zdrav je dotik za človeka. Antropozof Steiner meni, da je dotik eden izmed 12ih čutov, NLP-jevci štejejo dotik med kinestetične čute, skratka nimamo samo 5 osnovnih čutov. Imamo tudi čut za bolečino, temperaturo in ravnotežje (to vse spada pod dotik). Po takšnem branju lažje razumemo, zakaj imamo tako potrebo po dotiku in če je nasprotno, kaj odsotnost ali odpor do dotika naznanjata in kako postopati. Je pa dotik povezan tudi s sposobnostjo govora in socializacije. Nujno branje.
Kako se lahko izkušnja senzorialnega dotika aplicira na vsakodnevno življenje?
Koža je organ dotika. Tudi jezik je. Hrano ne samo okušamo, ampak tudi otipamo z jezikom. Vedenje, da se s fizičnim dotikom prenašajo misli, je zelo močno orodje; še posebej v čustveno močnih situacijah (žalujoče osebe, ljudje v šoku), ko beseda ni slišana; takrat je pomemben fizični kontakt. Ko smo v šoku namreč dojemamo realnost drugače; besede sicer slišimo, vendar ne moremo reagirati nanje, saj smo v nekem čudnem kokonu šoka. Takrat je edino orodje dotik. Le ta pove več kot tisoč besed.
Dotik nudi:
-
oporo,
-
varnost,
-
zaščito,
In izraža:
-
skrb,
-
pripadnost,
-
sočutje.
Tudi v intimnih vezah je dotik kot sredstvo sporočanja zelo pomemben, takoj čutiš ali je partner prisoten ali ne, vidi tebe ali z notranjimi očmi gleda kaj drugega, kar ga skrbi; zato mu lahko pomagamo da se vrne v tukaj in zdaj.
Kako izostrimo svoj taktilni čut?
Vse to se da tudi priučiti, zato sem se odločila, da si bom za predajo znanja vzela dovolj časa za vsak segment.
Prvo delavnico, ki bo v nedeljo, 10. marca, sem poimenovala Dotik 1.
Preko dotika lahko intuitivno zaznamo, kaj oseba razmišlja in kako se počuti. Pomemben del raziskovanja je tudi dotik v različnih kulturnih okoljih ali v različnih kontekstih znotraj enega kulturnega okolja. Objem je v severnih državah drugače sprejet kot v južnih, če malo posplošim; dotik glave pa nekje lahko pomeni žalitev, spet drugje pa čustveno oporo. Trepljanje po hrbtu je značilno za vzpodbudo nekoga, ki ima višji status, podrejeni ne bo direktorja nikoli trepljal po hrbtu: češ dobro si opravil.
Čas, prostor in kontekst igrajo veliko vlogo pri raziskovanju dotika, ki ima lahko mnogo različnih pomenov; le-te prepoznavamo na delavnici Dotik 1.
Imate kak nasvet, katerih tehnik se je dobro posluževati, da bi izostrili svoje čute z namenom boljše komunikacije na delovnem mestu, samo-ljubezni in odnosov z bližnjimi?
Če nimate časa priti na senzorialne delavnice, potem za uvod priporočam vaje za čuječnost, tai chi. Zelo priporočam Ki Aikido v Narodnem domu v Ljubljani, vse vrste meditacij in joge.
Od tu naprej pa lahko gremo skupaj z vajami za jačanje čutne sinestezije, poslušanje vonjev, dotika, ipd.
Za boljšo komunikacijo na delovnem mestu bi priporočala najprej jasno sporočanje. To, kar opažam zadnja leta, je izredna nesposobnost komunikacije, neodzivnost in zelo nizka samopodoba v delovnih procesih. Ljudje kar predvidevajo namesto drugega: kako se bo počutil ali kaj si bo mislil in temu vsled vnaprej napačno postopajo. Manjka wu wei, tišina in praznina, kjer je prostor za presek dveh množic, dveh individuumov, tisti senzorialni element, ki dopušča prazen prostor, ki nudi možnost izbire.
Senzorialni element, tišina, je tudi zelo pomemben del govornega sporočila. V tišini je skrit pomen vseh besed. Zato se je tako pomembno naučiti ne samo poslušati ampak slišati. Mnogo prvin izhaja tudi iz Taa, če hočeš voditi, moraš znati slediti ... skratka, gre tudi za veščine, ki že nekaj časa vstopajo na zahod s tisočletja starimi vzhodnimi tehnikami.
Preberite še:
Louise Hay: vaje za krepitev ljubezni do sebe
Pogovarjala se je Vesna Hauschild Pyakurel
Foto: Helena Kermelj, Unsplash
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
