POT JOGE – ključ do notranjih sprememb

Joga je celostna filozofija, duhovna pot, ki stremi k uravnoteženemu in zdravemu življenju. Predstavlja celovit pristop k povezavi telesa, energije, čustev in uma. Na poti joge sem našla dva čudovita človeka, ki sta korenito spremenila moj pogled na življenje.

POT JOGE – ključ do notranjih sprememb (foto: profimedia) profimedia
9. 8. 2018

»Joga je pot navznoter, v občutke, v miselne vrtince, v odkrivanje in spoznavanje svoje prave narave. Je pot čuječnosti. Pot življenja v poglobljenem zavedanju in sprejemanju. Joga pomeni biti v trenutku z vsem, kar sem,« razmišljujoče začne Nataša.

Nataša Petavs in Dejan Žuna sta ustanovitelja Joga šole Pot joge. Svojo učiteljsko pot sta začela leta 2008 v Indiji. S svojim znanjem in izkušnjami želita prispevati k zdravemu, srečnejšemu, kakovostnejšemu življenju posameznikov, ki se odločijo za notranjo spremembo. Pod okriljem svoje joga šole Pot joge organizirata tečaje različnih zvrsti joge, tematske delavnice, joga oddihe in usposabljata učitelje joge.

Moderna joga postaja vse bolj telesno naravnana. Kakšen je tvoj pogled na jogijske položaje, asane in njihovo vlogo v praksi joge?

»Vsaka asana je izjemna v svoji posebnosti. Skupaj sestavljajo čudovit gibalni mozaik. Mogoče se zgodi, da so asane na neki točki razvoja posameznika jedro jogijske prakse. A sčasoma, ko se v njih praktikant izmojstri ugotovi, da predstavljajo zgolj odskočno desko v širše dimenzije raziskovanja in dojemanja Sebe. Vendar to ne pomeni, da je njihova vloga zanemarljiva. Biološka zasnova telesa še kako potrebuje gibanje. In nenazadnje, z njihovo pomočjo lahko odskočimo globlje navznoter vase.

Asane so zgolj majhen delček, osmina, celotne poti radža joge, kraljevske poti. Njihov namen je, da pripravijo telo na sedeč položaj v katerem posameznik lahko vstopi v stanje meditacije, čeprav je njihova namembnost v sodobni jogi nekoliko spremenjena.«

In vendar je znanje s področja anatomije precej poudarjeno v vajini joga šoli.

»Anatomija je pomemben del sodobne prakse joge. Če v jogijskih položajih ne vemo čisto natančno, kaj početi, se lahko poškodujemo in namesto da bi se približali, se toliko bolj oddaljimo od meditativnega stanja. V tej relativni resničnosti smo pač precej odvisni od telesa. Poškodovano, bolno, utrujeno, šibko, slabo prehranjeno telo nam onemogoča duhovno spoznanje.

In dejstvo je, da lahko povprečen posameznik takrat, kadar je s telesom karkoli narobe, razmišlja zgolj o tem, kako bi ponovno vzpostavil telesno ravnovesje.  Če nas boli glava, vso svojo energijo usmerjamo v to, da bi glavobol čim prej minil.  Če nas boli zob smo sicer precej enotočkovno osredotočeni na bolečino, a nismo v meditativnem stanju. Če svoje telo skozi prakso asan poškodujemo, nas to oddalji od cilja, stanja joge.

Zato je znanje anatomije in biomehanike gibanja velikega pomena.  Tako za učitelja joge, kot za vadečega, zaradi vseh telesnih posebnosti in individualnih prilagoditev.«

V vajini joga šoli izvajata osnovno in nadaljevalno usposabljanje za učitelja joge. Komu so usposabljanja namenjena?

»Osnovno usposabljanje je namenjeno vsem, ki želijo postati učitelj joge. In tistim, ki želijo poglobiti svoje znanje s področja joge, osebnostno in duhovno zrasti, a še ne razmišljajo o poučevanju. Nadaljevalno usposabljanje je namenjeno vsem, ki so že učitelji joge in želijo poglobiti znanje naprednih jogijskih tehnik.«

Kdaj vemo, da je za nas napočil pravi trenutek, da bi lahko postali učitelj joge?

»Želje po osebnostni rasti in poslanstvu učitelja joge v nas ne more vzbuditi nihče. To čutimo v sebi ali pač ne. Če bi radi postali učitelj joge izključno zato, da bi se naučili stati na glavi ali na rokah, zavzemali položaje, ki jih drugi ne zmorejo, to ni najboljši razlog. To smo vsi enkrat že zmogli.  V otroštvu smo se kobacali po travnikih in viseli iz dreves. Za samopoudarjanjem v naprednih asanah se skriva zadovoljevanje ega. Vzrok te potrebe je največkrat v nesprejemanju sebe.

Pravi razlog, da poglobljeno zakorakamo na pot joge in morda postanemo učitelj joge, je želja po preučevanju sebe, samoopazovanju, poglobljenemu zavedanju.  S tem ustvarjamo notranje spremembe, ki predrugačijo našo mentalno naravnanost. In potem se zgodi, da ko naslednjič stojimo na glavi ali na rokah, to ni iz napačnih razlogov. Predvsem pa naj bo glavni motiv odločitve za poslanstvo učitelja joge iskrena želja po poučevanju in prenašanju znanja.«

Kakšen je po tvojem mnenju dober učitelj?

»Dober učitelj uči s svojim zgledom. Njegova naloga je, da izbere pravi trenutek, ko je učenec pripravljen napredovati in pokaže smer. Pomaga prebroditi ovire in strahove na poti. In da učencu svobodo, da raziskuje in najde svojo izraznost. Dober učitelj znanje predaja nesebično in si ga ne lasti. Dovoli, da stopimo na njegova ramena in vidimo dlje.

Ne vidim smisla v avtoritativni pedagogiki. Slepo sledenje ustvarja čredo nevednih ovac. Raje sadim semena znanja. Kultiviran um z močno podlago moralnih vrednot slej ko prej najde svojo pot iz sivine povprečja, v sebi razvije željo po širjenju dobrega in stopi na pot predaje znanja. V procesu notranje rasti se postopoma zabriše meja med vlogo učitelja in življenjskim slogom jogija. Dober učitelj uči to, kar živi.«

Marsikdo je verjetno radoveden kako učitelji joge vse to znanje uporabljate zase. Kakšna je tvoja osebna praksa joge?

»Moja osebna praksa je načeloma bolj kontemplativne in meditativne narave. Rada berem in se učim iz jogijskih besedil, pot joge je vseživljenjsko učenje. In ko stopim na joga podlogo zase, začutim kaj v nekem trenutku potrebujem.

Pomembno mi je, da sem po praksi joge umirjena, napolnjena, prisotna. V telesu iščem občutek mehke pretočnosti. Povezana sem z njim, v naravnem toku diha, umirjenega uma.

Enajst let sem aktivno trenirala odbojko. Po vsakem treningu sem bila utrujena in lačna. Vse prevečkrat sem bedela do poznega, ker od razburjenosti nisem mogla zaspati. V pripravljalnem obdobju me je bolelo celo telo, med enim in drugim treningom sem spala. A to je bil davek, ki sem ga bila pripravljena plačati, ker sem neskončno uživala v stiku z žogo. Zdaj mi ni potrebno več tako ravnati s telesom za višji cilj. Želim se počutiti dobro, v ravnovesju. Zato moja praksa joge ni telesno naporna. V preteklosti sem se skozi razne gibalne aktivnosti preveč izčrpavala. V tem trenutku mi užitek največkrat predstavlja mehko, tekoče, nestresno gibanje, ki ga iščem skozi povezavo jogijskih položajev. In odmik od telesnosti skozi nežno pranajamo in meditacijo.

Pride tudi dan, ko izkoristim znanje, ki sem si ga pridobila in v svojo prakso vključim napredne jogijske položaje in težje prehode. A mi takrat telo samo sporoči, da si želi večjega izziva.

Ženske smo ciklična bitja. Med menstruacijo mi najbolj ustrezata jin in restorative joga. Ko se energija dviguje okrog ovulacije, me telo samo pelje skozi vinjase, ravnotežja na rokah in narobe obrnjene položaje. V drugi polovici cikla upočasnjujem telesno aktivnost skozi hatha flow in hatha jogo. Dokler se pred menstruacijo ne obrnem vase s pomočjo radža joge, ki me poboža z opazovanjem in čutenjem v položajih, nežno pranajamo in meditacijo. Poslušam se. Tako si sporočam, da se sprejemam in se imam rada. Kaj mi bo vse znanje, če ga ne bi znala uporabiti takrat, ko ga potrebujem! In ga seveda tudi deliti skozi poslanstvo poučevanja.«

UDELEŽENCI USPOSABLJANJA ZA UČITELJA JOGE V JOGA ŠOLI POT JOGE, GENERACIJA 2017/18 

· Srčna mentorja, Nataša in Dejan, nesebično delita svoje znanje in izkušnje. Spodbujala sta nas, da kot bodoči učitelji joge najdemo svojo izraznost in unikatnost, ki bo nadgradila pridobljene trdne temelje za varno in učinkovito vodenje vadečih na urah joge.  Skozi proces šolanja sta nas vodila z jasnim načrtom in ustvarjalnimi prijemi. Med nami so se spletle prijateljske vezi, ki so rasle skozi vikende, ko smo se srečevali, se obdarovali, drug pred drugim nastopali in se učili v toplem in spodbudnem okolju, ki sta ga Nataša in Dejan s svojo prisotnostjo ustvarjala.

- Jasmina Šubic

· Odločitev za obiskovanje tečaja za učitelja joge je bila ena najboljših v mojem življenju. Pomagala mi je zrasti, za kar bom vedno hvaležna dvema prav posebnima učiteljema Nataši in Dejanu. To sta človeka, za katera lahko rečem, da sta Učitelja, ki si ju vsak praktikant joge lahko le želi. Pomagala sta mi spoznati, da je joga pot po kateri hodi vsak sam, jo spoznava po svoje ter se pri tem uči. Vsak je tako učenec kot tudi učitelj, kar pa najbolje poosebljata prav ona dva, ki svoje znanje in izkušnje nesebično delita z vsemi, ki so se pripravljeni učiti.

Nina Klinec

·  Nataša in Dejan sta učitelja z veliko začetnico. In če bi ju opisala le kot učitelja joge, bi jima naredila krivico. Zame sta in bosta čisto prava guruja iz Šiške  Znanje in modrost o jogi in življenju, ki jo imata, se nikoli ne konča. Anatomijo človeka imata v malem prstu, srčnost in predanost pa pokažeta na vsakem koraku. S pravimi besedami in pristopom v meni vedno pustita sled za nadaljnje raziskovanje. Njuna toplina pa je pravi kraj, da lahko širim svoje poglede in zapuščam cono udobja. Pomagala sta mi, da sem odkrila svojo dharmo (poslanstvo) in zato sem jima neskončno hvaležna.

- Jana Čosić

· Sreča je, da se učiš od ljudi, ki poznajo svojo življenjsko pot in imajo znanje ter brezpogojno ljubezen do te poti. Vedno, ko ju poslušam, kako brezpogojno predajata znanje s predanostjo in žarom v očeh dobim motivacijo. Enkratna izkušnja v mojem življenju, v joga šoli Pot joge sem dobila znanje, ljubezen, prijatelje... joga družino

Simona Dimovska

· Eno leto je minilo od kar sem prvič stopila v vlogo bodoče učiteljice. Prestrašena pred prvim nastopom, pred drugim, tretjim....postopoma se je jezik nehal zapletati, strah je počasi izginjal. Na zaključnem izpitu, je bila moja tema nastopa BREZ STRAHU! Hvala Nataši in Dejanu za čudovito potovanje po Poti Joge. Pot je bila polna izzivov, adrenalina, učenja, soočanja s svojimi strahovi, predvsem pa je bilo veliko smeha, veselja in solz sreče. Zdaj vem zakaj potuješ eno leto in kako neverjetno lep občutek je, ko na koncu izveš, da ti je uspelo.

- Tadeja Krzič

So ljudje, ki jim je potrebno reči HVALA.

Neizmerna hvaležnost je namenjena srčnima, predanima učiteljema joge v šoli Pot joge, Nataši Petavs in Dejanu Žuna. Pomagala sta mi z brezpogojnim sprejemanjem in podporo, da sem naredila velik korak na poti v raziskovanju mojega življenjskega poslanstva-dharme. Veselim se nadaljnjega povezovanja in učenja.

Sanje, ki jih sanjaš sam so samo sanje, sanje, ki jih sanjaš v družbi postanejo resničnost.

(John Lennon).

Namaste

Aleksandra Marentič

Več o šoli Pot joge najdete tukaj. 

 

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri