Ali zmorete vljudno reči ne, kadar tako čutite?

Zaradi strahu, da ne bomo ljubljeni oziroma da bomo ljubezen izgubili, pogosto naredimo kaj, kar nam ne odgovarja. Toda vprašanje, ali zmoremo vljudno reči ne, kadar tako čutimo, odpira oziroma zapira vrata k naši samozavesti in k dobrim medčloveškim odnosom.

Ali zmorete vljudno reči ne, kadar tako čutite? (foto: profimedia) profimedia
19. 11. 2016

Ko se rodimo, smo sami sebi središče sveta. Vse se vrti okrog nas in vsi skačejo, da bi zadovoljili vsako našo še tako majhno potrebo. Ne vidimo meje, kje se začnemo mi in kje se konča svet, in ne vemo, čigave potrebe so bolj pomembne.

Svet in mi smo eno! Ko smo lačni, žejni ali mokri, zajokamo, in rešitev je tukaj. Ko nam kaj ni všeč, kričimo, in naše potrebe so v hipu zadovoljene. Edini temeljni pogoj za vse to pa je, da smo se rodili v družino, ki nas ima rada, kako vešči so člani te družine v zadovoljevanju naših potreb, pa postane merilo, s katerim ocenjujemo, kako ljubljeni smo.

Strah pred zavrnitvijo

Vendar čas beži. Rastemo in dozorevamo. Ko odraščamo, začnemo dojemati, da obstajajo tudi drugi ljudje in da so njihove potrebe enako pomembne ali celo pomembnejše od naših. Začutimo, da smo ločeni od sveta, ki nas obdaja, meja med nami in drugimi pa postaja vedno bolj razločna. In to nas plaši. Bojimo se, da nismo ljubljeni.

Včasih čutimo tako močno potrebo po tem, da bi bili ljubljeni, da smo pripravljeni narediti vse, kar se od nas zahteva. Ker nas je strah, ne zmoremo postaviti zdravih meja. Bojimo se zavrnitve, strah nas je, da bomo koga prizadeli ali da bomo prizadeti sami, skrbi nas, da nas bodo drugi imeli za sebične in ozkosrčne.

Rešitev je spoštovanje meja drugih in postavljanje lastnih. S tem prevzamemo odgovornost, da se bomo dobro počutili v njihovi bližini, pa tudi v lastni koži.

Ključ do postavitve zdravih meja je v vaši samozavesti in v zavedanju, da se imate vso pravico odzvati na zahteve tistih, ki vas obkrožajo. Tipičen primer najdemo v odnosu zahtevnega otroka z materjo, ki izpolni vsako njegovo željo. Ko ponavljanje tipičnih otrokovih odzivov (predvsem takrat ko otrok ni več tako majhen) pripelje do vrelišča oziroma materinega nezadovoljstva, pride do prepira. Toda prepiranje ni pravi način za reševanje težav.

Znate postaviti meje, ki so tako jasno začrtane in močne, da jih drugi niti ne poskušajo prečkati? Ali pa so te meje stalno oblegane? Če sodite med tiste, ki ne znajo reči ne, je čas, da si priznate, da imate težavo, in naredite korake, s katerimi boste brez posledičnih negativnih odzivov, jeze in ovir živeli v sožitju z vsemi, ki vas obkrožajo. Navsezadnje tudi med najboljšimi sosedi ponavadi stoji močna ograja.

Ljubezen do sebe

Želje drugih pogosto izpolnjujemo kar samodejno, ko pa začutimo utrujenost od nenehnega izpolnjevanja želja drugih (navkljub svojim) ali pa nezadovoljstvo zaradi načina, na katerega se drugi vedejo do nas, temu ne znamo narediti konca. Včasih zato nenadoma izbruhnemo, ne da bi nas še posebej izzvali, in v naglici storimo kaj, kar pozneje obžalujemo.

Predlagam, da k spremembam pristopite tako, da se začnete spet učiti korakov, ki vam bodo omogočili, da boste po stezi svojega življenja hodili z radostjo in občutkom, da ste obdani z ljubeznijo, in to ne le ljubeznijo tistih, ki vas obkrožajo, temveč tudi z lastno.

PREVETRITE SVOJA PREPRIČANJA, ki predstavljajo temelj strahu pred postavljanjem jasnih meja, pravil in pogojev. Pogosto na poti k spremembam ali k učenju postavljanja meja stoji kakšno naše prepričanje, ki preži v našem nezavednem in nam ne dovoli, da bi naredili korak v pravo smer. Sprejmite dejstvo, da je reči ne, kadar tako čutite, nekaj povsem legitimnega.

Pravzaprav bo še bolje, če boste razumeli, da beseda da, ko v sebi v resnici mislite ne, ponavadi vodi v nezadovoljstvo in da jo bo nekdo zagotovo še obžaloval.

ZAVEDAJTE SE SVOJIH OBČUTKOV IN POTREB, pa boste lažje z razumevanjem izpolnili tako lastna čustvena pričakovanja kot pričakovanja drugih. Pogosto zaradi strahu ne zmoremo postaviti zdravih meja. Strah nas je, da bomo zavrnjeni ali prizadeti oziroma da nas bodo imeli za osebo, ki ji ni mar za druge. Včasih je nezmožnost postavljanja meja posledica slabih izkušenj v podobnih primerih. Če se boste zavedali svojih občutij in potreb, boste lažje z razumevanjem izpolnili svoja pričakovanja na čustvenem področju in pričakovanja drugih.

OKREPITE SI SAMOZAVEST in zavest o tem, da se imate pravico odzvati na zahteve tistih, ki vas obkrožajo. V nekaterih primerih se tako poistovetimo z določeno vlogo, da neizpolnjevanje obveznosti, vezanih na to vlogo, ogrozi pozitivno sliko, ki jo imamo o sebi.

Prav tako, čeprav se vam morda zdi, da nekdo od vas pričakuje razumevanje, v resnici pričakuje samo odločnost in samospoštovanje. Ko tipa za vašimi mejami, samo preverja, kakšna je stopnja vaše verodostojnosti.

Ko boste bolj samozavestni, svojo novo veščino preizkusite tudi na tistih, ki so malo bolj zahtevni. Pri tistih, pri katerih že vnaprej pričakujete odpor, zagotovite zasebnost komunikacije in vnaprej določite pogoj, brez katerega ne morete in ne želite naprej.

SITUACIJE OBVLADUJTE Z ODLOČNO KOMUNIKACIJO ter takoj preidite k stvari: ne lahko rečete, kadar hočete. Sprejmite odločitev, da boste svoje meje branili ne glede na odzive drugih, in bodite pripravljeni na to, da se nekateri odnosi zaradi tega lahko skrhajo.

POSTAVLJANJE MEJA – TAKO KOT VSAKA DRUGA VEŠČINA – ZAHTEVA VAJO.
Če se boste vztrajno držali novega pravila, se vam bodo odprle nove možnosti. Vadite svoje nove odzive in z vsakim dnem vam bo šlo bolje od rok. Novo veščino preizkusite na tistih, za katere ste prepričani, da bodo sprejeli in spoštovali vaše na novo postavljene meje.

Pri tistih, za katere menite, da se vam bodo postavili po robu, zagotovite zasebnost komunikacije. Če vas skrbi, kakšne odzive bo vaše novo vedenje (postavljanje meja) izzvalo, se sprostite: izid ves čas enakega vedenja in vljudnosti, ki ga bo spremljala, a tudi odločnosti, da ne boste šli čez svoje meje, bo zagotovo sprejemanje vaših novih meja. Kar začnite vaditi.

BODITE POTRPEŽLJIVI. Pot do izpolnitve z mirom in ljubeznijo je lahko dolga in polna izzivov. Le tisti, ki sprejmejo resnične okoliščine in ne izgubijo poguma, ne glede na dolžino ali zahtevnost poti, lahko dosežejo izpolnitev. Potrpežljivost je tu prvi temeljni pogoj. Ne vdajte se. Spomnite se, da je pomembna pot in ne cilj. Takrat boste izpolnitev občutili tudi, če se ljubezen, po kateri hrepenite, ne bo pojavila utelešena v neki osebi, temveč v obliki ljubezni do samih sebe.

Tatjana Divjak, life coach

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri