Se tudi vi sprašujete, kaj je bolje za vaše male radovedneže – jih v popoldanskem času zaposliti in zasuti z najrazličnejšimi dejavnostmi ali jih prepustiti igri, v kateri se bodo razvijali sami?
Svojim nadebudnežem hočemo ponuditi največ in jim pripraviti dobro popotnico za življenje. Na voljo imamo nešteto dejavnosti, na katere jih lahko vozimo cele popoldneve, kjer lahko spoznavajo nove in nove prijatelje, se zabavajo, učijo, migajo, se izrazijo … Po vrtcu ali šoli.
Sama sem zelo rada obiskovala glasbeno šolo in telovadbo, ko sem še hodila v vrtec, saj me je tja vozila mama in je bilo vse tako drugače. Bilo je nekaj velikega. V osnovni šoli sem si po pouku ‘nabutala’ po najmanj dva krožka popoldne, nekatere sem imela že zjutraj pred poukom …
Vse me je zanimalo, žal mi je bilo, da nekaterih stvari takrat na naši šoli niso ponujali. Zdaj lahko otroci in njihovi starši resnično izbirajo med tako pestro ponudbo, da se mi zvrti v glavi. Svoji hčerkici bi privoščila vse.
A začela sem se spraševati – jo bom s tem res osrečila? Ji bom z do minute odmerjenimi popoldnevi res dajala ali le jemala?
"Tako kot ima vsaka zgodba več plati, jo ima tudi zgodba o prostočasnih dejavnostih. Če otroci v njih razvijajo svoja močna področja, se ob tem zabavajo in sprostijo, je to super. Če pa težko zdržijo klimo, v kateri dejavnosti potekajo, ne zmorejo ‘živeti’ sami sebe in se odprto izražati, je takšna dejavnost samo še dodatna vrsta pritiska, kateremu naj bi se otrok uklonil zaradi višjega cilja razvijati njegove spretnosti. To je kot pesek v oči," pravi Ksenja Kos, učiteljica DSP na OŠ Preska in sodelavka Familylaba.
Priložnosti za male nadebudneže
"Prostočasne dejavnosti so za otroke dobre, ker se otroci v njihovem okviru igrajo. Preko igre krepijo spontanost, se opogumljajo, povezujejo, preizkušajo v različnih socialnih situacijah, sklepajo prijateljstva, pridobivajo izkušnje izven družine, se osamosvajajo, razvijajo različne spretnosti, ki krepijo njihovo notranjo moč."
"Prostočasne dejavnosti otroku lahko ponudijo priložnosti, pri katerih se potrjuje. S tem si dokaže, da je on tisti, ki povzroča določene korake v okolju, s čimer krepi občutek sposobnosti. Ne zgolj z rezultati, temveč z voljo preizkušati se, stopiti v izzive. Igra pa je lahko zelo varen izziv," o pomembnosti igre in potrjevanju sebe govori Ksenja Kos.
Bo zmogel?
Ko se odločate za prve dejavnosti svojega malčka, se vprašajte, ali je dovolj zrel in koliko časa v dnevu zmore biti aktiven.
"Če je otrok cel dan v vrtcu, nato pa ga čakajo še prostočasne dejavnosti, bi se vprašala, ali je to zdravo za otroka. Triletni otrok, ki je v fazi, ko se lahko loči od staršev, še vedno zelo potrebuje starše. Ne zmore jih pogrešati konstantno po cele dneve. V tem obdobju se mi zdijo najboljše dejavnosti, ki so jih lahko deležni v skupini vrstnikov ob starših. Po garanju v vrtcu se prileže imeti starša ob sebi," spodbuja k skupnemu udejstvovanju Ksenja Kos.
Uresničujem lastne frustracije?!
Sestrična si je vedno želela postati plesalka, pa je starši niso vpisali v plesno šolo, ker je bila predaleč. Svojo hčerkico je vpisala v najboljšo plesno šolo v mestu, vam pa se zdi, da male princeske ples sploh ne zanima … Nočete se vmešavati v njihovo življenje, sestričini družini pa vseeno želite vse dobro.
Kaj o tem menijo strokovnjaki?
"Ko so starši v procesu usmerjanja otroka na podlagi lastnih frustracij, je to zelo težko zaznati. Morda jih opozarjajo drugi ljudje, ko kažejo na nezadovoljenega otroka, pa še to morda le poslušajo, v resnici pa ne slišijo."
"Otrok zmore to najbolje pokazati sam. Kaže preko različnih oblik vedenja. Če si ta vedenja odrasli zmoremo interpretirati v obliki, kot so nam namenjena sporočila, jih zaznamo, drugače ne. Srečo imajo otroci, ki navzven kažejo svoje stiske, morda tudi z nemogočim vedenjem. Postanejo agresivni, glasni, se upirajo."
"Če odrasli ne zmorejo dekodirati sporočila, morda vsaj obupajo, ker je upor otroka tako izrazit, da starši nimajo moči, da bi se ukvarjali z njim. Ti otroci imajo srečo. Z odraslim sodelujejo na način, da mu jasno in odločno pokažejo, da njihovih frustracij ne zmorejo uresničevati.
"Na slabšem so otroci, ki s starši sodelujejo tiho, prilagodljivo. Ob določeni dejavnosti vztrajajo zato, ker je to pomembno staršem. Tiho pogoltnejo grenke občutke in se trudijo, vztrajajo in starši so zadovoljni ter nanje morda ponosni."
"Za takšne potrditve s strani staršev je otrok pripravljen plačati visoko ceno – veseli se in vestno opravlja svojo dolžnost prostočasne dejavnosti, ker ima rad svoje starše in zato z njimi tako sodeluje. Sčasoma se bo lahko njegovo prekomerno sodelovanje s starši začelo kazati na različnih področjih, morda na področju šole, odnosov, največkrat pa na telesnem področju, kot so bolezni (npr. depresije, motnje hranjenja …), lahko tudi samopoškodbe," opozarja Ksenja Kos.
Smo izbrali pravo dejavnost?
Vse je zelo preprosto, le otroku prisluhnite, pravi Ksenja Kos: "Če imate izrazito motoričnega otroka, ki uživa v brcanju žoge, mislim, da boste najprej pomislili na nogomet. Ko ga vpišete, ga opazujte. Morda bo navdušen, ker je del super ekipe prijateljev in ima krasnega trenerja, ki ima dober občutek za otroke. V takšnih primerih se opazi, da otrok rad hodi na nogomet in žal mu je, če manjka, ko je bolan."
"Morda pa bo ob začetni navdušenosti počasi začel kazati znake nezainteresiranosti, raje bi ostal doma, prosil bo, če ga vpišete kam drugam. Skupaj z otrokom razmišljajte, od kod takšna občutja. So povezana s fantom, ki ga tepe, se ne ujame s trenerjem ali pa resnično ne mara nogometa? Starši naj preizkušajo in ob tem opazujejo svoje otroke. Če se določeno vedenje odklona ali navdušenosti pojavlja dlje časa (npr. dva meseca), je to lahko znak, da se doma temeljito pogovorite."
Petra Arula, fotografije: Shutterstock
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
