Osamljenost ni izključenost

7. 2. 2016
Deli
Osamljenost ni izključenost (foto: Shutterstock)
Shutterstock

Dandanes so mnogi med nami postali osamljeni ali pa se počutijo osamljeni, čeprav jih obkroža obilo ljudi. Osamljenost je morda bolezen današnje družbe, razlogi za to so številni, med njimi tudi odtujenost človeka od človeka.

Človek je družabno bitje, kar pomeni, da se lahko samospozna in uresniči prek drugih ljudi. Drug drugemu smo potrebni in drug brez drugega težko najdemo smisel in pomen. Le kaj bi pek s kruhom, če ne bi bilo lačnih ust.

Osamljenost je pogosto povezana z izgubo stikov z drugimi ljudmi in s strahovi. Strahovi so pogosto povezani s slabimi izkušnjami, izgubo zaupanja in mislimi, ki uničujejo posameznikovo samopodobo in predstave o drugih ljudeh in življenju nasploh. Vse strahove je zato mogoče odpraviti, ko preoblikujete svoje misli, pridobite nekaj komunikacijskih veščin in se v vas porodi želja po druženju. Včasih zmoremo sami, drugič rabimo malo pomoči in spodbude.

Vsak od nas je verjetno že kdaj doživel izključenost, vendar če izključenost traja dalj časa, lahko utrpimo tudi duševne težave, ki najpogosteje izhajajo iz konfliktov z drugimi ljudmi. Konflikti so za večino ljudi, ki doživljajo izključenost, nezaželeni, zato se jih pogosto ogibajo in jih ne razrešujejo sproti. Pogosto med njimi najdemo ljudi, ki so jim odnosi z drugimi pomembnejši od odnosa do samega sebe in takšne osebe pogosto premalo cenijo samega sebe in si ne dovolijo uresničitve svojih resničnih želja.

Če se morda s kakšno podrobnostjo najdete v opisu, ste verjetno prezrli in opustili prav uveljavljanje svoje edinstvenosti, ko ste stopili v izolacijo. S tem smo izgubili vsi. Spoznajte svojo dragocenost in izkažete svoji biti možnost, da se ustvarjalno uveljavi v družbi ter na ta način razvijete vse od Boga dane darove, ki ste jih s sabo prinesli na ta svet.

Ker smo si različni, svet in drug drugega doživljamo različno. Iz te zaznavne različnosti izvirajo tudi vsi konflikti, zato je pomembno, da se spoznamo, se sprejmemo, se naučimo razumeti sebe, razviti sočutje do sebe in biti prijateljski. To je osnova za svobodne odnose z drugimi. Da bomo razumeli druge ljudi in oni nas, je potrebno, da se naučimo komunicirati, se spoštovati v različnosti in se dogovarjati glede skupnih stvari.

Kar se pričakovanj tiče, je koristno, da jih usmerimo nase in iz sebe naredimo vse tisto, kar pričakujemo, da bomo dobili od drugih. Drugi, ki so na kakšnem področju pred nami, so nam lahko vzgled, spodbuda in motivacija, osebnostna rast pa je stvar vsakega od nas. Tudi namesto rože nihče drug ne zraste, nihče namesto nje ne premaga tegob rasti, da bi na koncu lahko zacvetela. Njen razcvet je posledica njene rasti. To je zakon življenja in na nas je, da ga spoznamo in usvojimo.

Kristina Knific

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez