»Ljubezen je izbira. Ljubezen je dejanje volje. Vedno lahko izbereš ljubezen.«

Intimnost je bližina dveh. Kaže se v povezanosti partnerjev na telesnem, čustvene, duhovnem in intelektualnem področju. Kadar so vsa področja intimnosti v ravnovesju, smo navezani in povezani z osebo, ki jo ljubimo.

Če ljubite, je to vaša izbira (foto: Profimedia) Profimedia
17. 6. 2016

K pisanju teh vrstic me je nagovorila izkušnja pisatelja Matthewa Kellyja, ki v svoji knjigi The seven levels of intimacy pove zgodbo družine, v kateri mož živi uspešno poslovno življenje. Seveda njegovo delo zahteva veliko časa na račun cele družine: treh otrok in žene. Nekega dne mu dober prijatelj podari zgoščenko. Zelo ga preseneti, saj na zgoščenki ni glasbe, temveč nekakšno predavanje. Govorec govori o ljubezni in na koncu poudari: »Ljubezen je izbira. Ljubezen je dejanje volje. Vedno lahko izbereš ljubezen.«

V trenutku se je močno zavedel, da je sebičen ter popolnoma nečuteč do svoje žene. Svoje delo je vedno postavljal pred družino. Otrokom in ženi je znal reči: »Kdaj drugič... ne zdaj...«

Ob zavedanju svojega stanja se je čustveno zlomil. V trenutku je sklenil, da bo vnaprej živel popolnoma drugače. Žena je bila zaradi spremenjenega moževega vedenja seveda zelo presenečena, ni se mogla spomniti, kdaj nazadnje je bil mož tako pozoren do nje, otroci so se spraševali, če je očka zadel na loteriji. Nekega večera, kmalu po tej spremembi, ko sta se odpravljala spat, je žena nenadoma prestrašeno vprašala: »Ali morda veš kaj, česar jaz ne vem? Moj zadnji pregled pri zdravniku...ti je rekel kaj, česar si meni ni upal povedati. Tako prijazen si do mene...Ali morda umiram?«

Prav bi bilo, da se odločitev za ljubezen in odnos zgodi vsakemu paru. Ni dovolj samo živeti skupaj, spati v isti postelji in jesti za isto mizo. Dostikrat se zgodi, da za ljudi, ki jih imamo najrajši, zmanjka časa. Znamo jim reči le: »Ne sedaj...kasneje se bova pogovorila...« Vendar tistega 'kasneje' nikoli ni. Ko govorimo o pravi ljubezni in navezanosti med dvema osebama, ki se odločita živeti skupaj, govorimo o intimi. Ljudje besedo intima ali intimnost dostikrat zamenjajo zgolj za spolnost, saj to spomni na nekaj, kar si delimo le z enim človekom in z nikomer drugim (če izvzamemo posameznike, ki si tudi ta del intimnega odnosa delijo z drugimi). Kakor hitro v nekem odnosu zamenjamo intimo s spolnostjo, postane nevarno, saj spolnost prične nadomeščati tudi ostala področja intimnosti.

Intimnost je ranljivost in je bližina

Intimnost je bližina dveh. Kaže se v povezanosti partnerjev na telesnem, čustvene, duhovnem in intelektualnem področju. Kadar so vsa področja intimnosti v ravnovesju, smo navezani in povezani z osebo, ki jo ljubimo.

Vsi vemo, da se ob človeku dobro počutimo takrat, ko lahko govorimo o sebi in smo na drugi strani tudi slišani. Bolj ko čutimo, da lahko s partnerjem spregovorimo o najbolj intimnih temah, o svojih skrivnostih, tudi temnih, za nas nesprejemljivih delih sebe, bolj mu dovolimo, da pogleda v naš svet in zazna, kaj nas navdihuje, kaj na straši, pred čem bežimo, v katero smer hitimo, kakšne sanje sanjamo in kaj nosimo v svojih srcih. Deliti z ljubo osebo slabosti, šibke in močne plati naše osebnosti in dovoliti, da lahko pogleda v naše srce, misli, telo in dušo, pomeni ne-nositi mask. Ob tem, ko smo ranljivi, smo tudi intimni.

Deliti svoje zgodbe s partnerjem pomeni intimnost

Ko z nekom delimo svojo zgodbo, nam pomaga zavedanje, kdo v resnici smo, od kje prihajamo in kaj nam je v življenju najbolj pomembno. Nepoznavanje svojih zgodb pomeni nepoznavanje lastne zgodovine. Bolj, ko poznamo svojo zgodovino in se je zavedamo, manjša je verjetnost, da jo bomo ponavljali. Če pa svoje zgodovine ne poznamo, jo nezavedno ponavljamo.Skozi partnerstvo in zakon, ko smo si blizu in smo intimni z nekom, lahko raziskujemo sebe. Sami s seboj nikoli ne bi mogli raziskati, kdo v resnici smo. Intimnost je torej možnost, da ob drugem uzremo samega sebe.

Ustavi nas strah pred ne-ljubljenostjo

Vsakdo si želi ljubiti drugega in biti ljubljen. To je temeljna potreba človeka. Težava nastane, ko se ob razkrivanju začnemo bati, da bo nekdo zares videl, kakšni smo v resnici in nas potem ne bo imel več rad. Zato se čustveno zapremo, ne samo pred drugimi, temveč tudi pred seboj. Nehamo se spraševati o sebi, o svojih odzivih do drugih, o tem, zakaj nas vežejo določeni vzorci, po katerih živimo, od kje izvirajo in kaj nam v odnosih povzročajo. Strah pred ranljivostjo nas torej zaustavi pred tem, da bi bili intimni in tako povezani s svojo ljubljeno osebo.

Intimnost kot uvod v telesno ljubezen ali spolnost

Intimnost je torej močna čustvena povezanost, ko z nekom lahko govorimo o svojih čustvih, ko smo povezani preko duhovnosti ter se ob tem lahko oba razvijava kot posameznika in kot par. To je temelj, ki drži razmerje trdno in naredi prostor telesni ljubezni ali spolnosti. Če temelja ni, spolnost izpodrine vse ostale aspekte intimnosti. Nekateri zmorejo le preko telesnosti izražati pozornost, željo po bližini, po željenosti, hotenosti in ljubezni. Napačna govorica spolnosti vedno prinese občutke, kot so krivda, jeza, prezir, ter za temi čutenji občutek praznine, samote, žalosti, neizpolnjenosti ter hrepenenja.

Ob koncu se zopet vrnimo k uvodni zgodbi, ki me je nagovorila in ne čakajmo, da nas preseneti kakšen govorec na zgoščenki. Krivično je, da se, kot žena v zgodbi, kar navadimo živeti brez partnerske ljubezni, ki nam pripada. In močno žalostno je, da ob tem, ko nam partner končno podari nekaj ljubezni, pomislimo, da za tem stoji nekaj usodnega. Res je, odločitev za ljubezen in odnos je zgolj v naših rokah!

Lidija Bašič Jančar, zakonska in družinska terapevtka, Študijsko-raziskovalni center za družino

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri