NASILJE IN OKRUTNOST najdemo vsepovsod v naravi, tako v človeku kot v živalih. Izvirata iz naravnega nagona po ohranitvi življenja in preživetju.
Življenje ni nikoli popolnoma brez nasilja; med pitjem vode na primer uničujemo mikroskopsko majhna živa bitja. Ko režemo cvetje, ranimo – saj so tudi rastline živa bitja. V starih spisih piše, da bi se morali prehranjevati le s hrano, ki jo daje narava prostovoljno – s semeni, z zrnjem in z zrelimi plodovi. A če bi čakali tako dolgo, da bi sadje samo padlo z dreves, bi od lakote umrli. Zato tega pravila žal ne moremo popolnoma upoštevati. Vsekakor pa bi se morali izogibati vsakršnim slabim nameram v mislih, besedah in dejanjih. Naša nečimrnost in hlepenje po užitku naj ne bosta vzroka za trpljenje in nasilno smrt drugih živih bitij.
Imamo dar sočustvovanja in ugotovimo lahko, kaj trpljenje povzroča drugim. Tako se lahko naučimo izogniti nasilju in okrutnosti. Morali bi se truditi, da nikomur ničesar ne odvzamemo, da nikogar namerno ne uničimo in namerno ali zaradi malomarnosti nikomur ne zadamo bolečine. Ko v sebi premagamo okrutnost, naša ljubezen in naš občutek skupinske odgovornosti rasteta. Ko se odrečemo okrutnosti, smo sposobni nesebično služiti.
Vishwaguru Paramhans Maheshwarananda v knjigi Skrite moči v človeku
Celoten članek lahko preberete v tiskani Sensi februar/marec
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
