Nihče si na smrtni postelji ne želi, da bi več časa posvetil poslu

12. 4. 2013
Deli
Nihče si na smrtni postelji ne želi, da bi več časa posvetil poslu

Kako običajno poteka naše življenje? Dopoldne služba, popoldne kosilo, delo z otroci, zvečer tv ... S partnerjem pogovori, kaj je novega v službi, včasih kakšna kavica s prijatelji, kjer se velikokrat pogovarjamo, kako vedno več zahtevajo od nas v službi in kako potrebujemo malo sprostitve.

Marsikdo komaj čaka upokojitev in ko je upokojen, si želi, da bi spet mlajši in pri močeh.

Marsikdo pa vsa ta leta ne najde sreče v sebi. Zakaj? Mogoče tudi zato, ker večino večino časa posvetimo delu, o tem razmišljamo ali smo s delom obremenjeni. Ob tem se vprašajmo – kje smo pa mi, mi kot osebnost, naše veselje in radost? Kaj je smisel našega življenja?

Seveda sta denar in delo zelo pomembna v našem življenju. Ampak nista edina! Svet drvi v smer, kjer se od nas pričakuje, da dosežemo čim boljši poslovni uspeh in čim večje zaslužke. Od nas se pričakuje vedno večja predanost poslu. Kapitalizem to ne le želi, ampak tudi zahteva od nas.

Samo poglejmo en primer. Mogoče ste kdaj v medijih zasledili zgodbo o uspehu, kaj podobnega temu: Uspešna podjetnik in podjetnica, dobitnika nagrade podjetnik leta, z več kot 300 zaposlenih ... Upravičeno jo lahko izpostavimo kot zgodbo o uspehu. Čeprav je v medijih večina negativnih informacij, se lahko najde tudi kaj podobnega temu opisu.

Verjetno pa nismo nikoli prebrali kaj takega: Mamica 3 otrok, izredno skrbna in topla oseba, vsak dan skrbi za svojo družino, skuha zdravo in toplo kosilo, pospravlja ... Je izredno srečna in vedno nasmejana, vzor mnogim.

Zavestno ali pa podzavestno mediji vplivajo na nas. Vplivajo s svojimi zgodbami, novicami in celo pričakovanji. Ljudi ocenjujejo glede na poslovne dosežke, višino finančnega prihodka ....

In prav vsakdo izmed nas, brez izjeme, si želi biti kdaj pohvaljen, cenjen. Smo družbena bitja in to je v naši naravi. Iščemo potrditve od bližnjih in v okolici. Ker so nas tako mediji naučili, se želimo dokazati v poslu – saj je v modernem svetu le to merilo

In zdaj, ko to vemo – IZSTOPIMO IZ TEGA MIŠLJENJA in ne sledimo več navodilom izven nas.

Ni res, da potrebujemo izjemne poslovne dosežke, da smo cenjeni. In ni res, da potrebujemo izjemne poslovne uspehe, da smo srečni. Zazrimo se vase in razmislimo, kaj si res srčno želimo. Da pridete do tega odgovora, ne bo dovolj nekaj minut razmišljanja. Niti nekaj ur. Moramo se zazreti vase in poslušati notranji glas.

Prišel bo trenutek, ko se boste počutili izjemno. Takrat se ustavite in razmislite, kaj delate, da imate ta občutek? To je to – to je tisto, kar si izjemno želite. Našli boste več takih stvari. Pri večini bo to prijeten občutek ob nasmehu otroka, ob pogledu hišnega ljubljenčka, ob poljubu bližnje osebe. Nekateri boste uživali v kuhanju, drugi v urejanju vrta in tretji ob doseganju poslovnih uspehov. Vse je v redu in vse je cenjeno.

Greh je le, da delate, kar se od vas pričakuje in ne to, kar si res želite.

In ko boste našli tisto, kar vas res veseli, boste našli srečo. Prepričana sem, da le malo ljudi ve, kaj radi delajo in kaj jih osrečuje. Ker so v letih odraščanja pozabili poslušati sebe in se podredili pričakovanjem in vplivom okolice.

Zato nikoli ne pozabite:

Denar je veliko. Ni pa vse.

Zdravje je veliko. Ni pa vse.

Družina je veliko. Ni pa vse.

Prijatelji so veliko. Niso pa vse.

In kako je pomemben denar vprašajte nekoga, ki šteje dneve do smrti zaradi raka. In kako je pomembno zdravje, vprašajte mamo, ki je more imeti otrok. Kako so pomembni prijatelji, vprašajte nekoga, ki je zaradi finančnih dolgov izgubil vse svoje premoženje in službo. Nihče si pa na smrtni postelji ne želi, da bi več časa posvetil poslu.

Pomembno je, da znamo poiskati ravnovesje med vsemi področji življenja. Predvsem pa večkrat poslušati sebe.

Mnogi so našli rešitev izven »celodnevnega delovnika na zahtevo delodajalca« v podjetništvu. Jaz tudi. Zato sem o tem pisala tudi v knjigi Česar nas niso naučili v šolah. KO smo odvisni samo od sebe, se pokaže naša prava podjetniška žilica, vsaj večinoma, saj včasih tudi drugi dejavniki vplivajo na naš poslovni uspeh. Mislim tudi da je velik uspeh, če v svoji službi delamo to, kar nas veseli. Če temu ni tako, se pozanimajmo o možnostih dodatnega šolanja in si odprimo poti do zaželjene službe. Če nam ni do šolanja, je možnost tudi ta, da sprejmemo da smo lahko veseli, da službo imamo, da nam omogoča preživetje, za svoje veselje pa v popoldanskem času počnimo tisto kar nas res veseli in si tako polepšajmo življenje.

Petra Škarja, avtorica knjige Česar nas niso naučili v šolah : www.petraskarja.com