Neskončno hrepenenje po večnosti je to, kar človeška bitja ločuje od drugih bitij.
Ni jim bila, tako kot ljudem, dana duhovna moč, zato je njihovo hrepenenje omejeno zgolj na realnost njihovih telesnih potreb. Toda naše hrepenenje prihaja iz večnosti tako kot neomejeni duh – duhovna moč, s katero nas je obdaril Stvarnik.
Naša usoda je, da resnično veličino vsega ustvarjenega in njegovega ustvarjalca iščemo skozi dve majhni odprtini – očesni zenici. Skozi ti dve majhni okni zre naša duša v neskončni univerzum, kot zre zapornik skozi rešetkasto okence iz svoje jetniške celice. Koliko sveta lahko vidimo s tega izhodišča? Koliko Njegove veličine lahko dojamemo?
Razgled znotraj območja naših čutil je neznaten, vendar ga lahko razširimo. Imamo čudovito sposobnost videti celoten univerzum! To so naše duhovne oči, ki zmorejo iz tega sveta zreti v večnost, kajti nobena ovira ne more zapreti njihovega pogleda.
V resnici vse naše trpljenje izvira iz neštetih poskusov izpolniti lastno hrepenenje po vrnitvi nazaj tja, od koder prihajamo – v večnost. To je želja, ki izvira iz našega duhovnega sebstva, ki je ne more zadovoljiti nobeno, še tako burno, čutno zadovoljstvo. Kako bi lahko vendar nekaj, kar je minljivo, zadovoljilo to, kar je večno?
Namesto da bi iskali načine, kako poleteti iz svojih kletk, se ljudje raje ukvarjamo s tem, kaj je v njih, prepričani, da smo popolnoma svobodni. Ta kletka je čudovita, si dopovedujemo. Lahko jemo in pijemo; skačemo gor in dol in spet navzgor, kot bi bili na gugalnici. Vezani na minljive fenomene tega sveta raje zanikamo večnost in svoje suženjstvo vsemu, kar je okrog nas.
Obstajajo pa tudi takšni, ki se počutijo omejene v tem svetu in čakajo trenutek osvoboditve s hrepenenjem in upanjem. Vedo, da je vse v tem svetu omejeno in končno in zagotavlja le hipno zadovoljstvo. Duša v njih kriči po svetu brez omejitev in po radosti brez konca. Tako kot je nekoč duša modrega Hafisa, ki nam iz večnosti živo kliče:
“Dragi tovariši, v Boga smo zaljubljeni že tako
dolgo, dolgo časa.
Kaj lahko Hafis stori ob tem,
kot da nenehno
pleše!”
Iz uvodnika urednice Vesne Fister v tiskani Sensi april/maj 2019
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
