Ne čakajte princa na belem konju, temveč vzpostavite kontakt s svojo resnično dušo

Avtorica, ki ima dar videnja in komuniciranja z energijami in bitji v onstranstvu ter pomaga mnogim na poti odkrivanja najglobljih delov svoje duše, nas nežno in brez obsojanja opomni, kako pomembno je najprej uresničiti avtentičnost sebstva. Šele nato lahko dosežemo popolno, pravo ljubezen. Njena knjiga nas popelje v svet ljubezni, ki je po svoji vsebini in obliki popolna ter ne prenaša nikakršne preračunljivosti in omejitev. Iris Tarbuk je knjigo napisala, ker je želela z vsemi deliti informacijo, ki jo je dobila pred petnajstimi leti iz akaše o potovanju do sorodne duše. Akašo lahko opišemo kot onstranski življenjski duh in duhovno moč, kot neuničljiv izvor vsemogočnosti, vseh znanj. Akaša je univerzalna, vseprisotna in celovita duša, iz katere je z ločevanjem ustvarjeno vse, kar obstaja. Neposredno je dostopna predvsem od rojstva nadarjenim osebam, čeprav se je skozi zgodovino pokazalo, da se vsi ljudje rodijo s potencialom za vstop v akašo in pristop do njene vsebine. Med znanimi zgodovinskimi osebnostmi so imeli vpogled v akašo Nostradamus, Nikola Tesla, Rudolf Steiner. Za vstop v akašo so potrebni popolna sproščenost ob sposobnosti močne osredotočenosti, odprtosti uma in srca, vztrajno meditiranje, prečiščevanje srca in duše. Z vpogledom v zapise akaše lahko v onstranstvu pristopimo k drugim osebam, prav tako pa lahko k našim zapisom pristopijo druge osebe. To nam omogoča, da najdemo sorodno dušo, s katero lahko razvijemo pravo ljubezen. Na ta del akaše so usmerjeni vpogledi Iris Tarbuk, ki v svojih virih spoznavanj uporablja tretje oko – fokus orientalske mistične meditacije.
Iris je spoznala, da je glavni razlog za naše ljubezenske bolečine in razočaranja to, da večina ljudi ne ve, kaj je ljubezen.

''Pri ljudeh, razočaranih v ljubezni, pogosto vidim, da so zaklenili svoje srce. To še posebej velja za moške in ženske, ki prestopijo štirideseto leto. Ne verjamejo več v ljubezen, kriterije pri izbiri partnerja pa zreducirajo na raven čistega preživljanja v dvoje. Včasih se zadovoljijo že s tem, da iščejo in najdejo kakršnega koli partnerja, ki bi želel živeti z njimi, da v starosti ne bi ostali sami''.

S svojim znanjem skuša pomagati ljudem, ki so izgubili vero v ljubezen in zaprli svoje srce. Že kot majhna deklica se je zavedala, da večina parov ni srečnih v ljubezni, temveč se le pretvarjajo, da so. ''Veliko ljudi trpi in potrebuje pomoč, ker hrepenijo po ljubezni in sorodni duši. Preveč so obremenjeni z vprašanji o ljubezni, sprašujejo se, kaj so naredili narobe v ljubezni, trpijo zaradi izgubljene ljubezni, sprašujejo se, ali jo bodo sploh našli. Ljubezen je najpomembnejše človeško vprašanje.''

V Izraelu rojena duhovna svetovalka pravi, da ljubezen ni samo beseda, temveč življenjski proces. ''Če ljubezen dojemamo kot besedo v okviru stavkov, kot so: Želim si ljubezen …, Če bi bila ljubljena, …, Manjka mi samo še ljubezen …, Ljubezen mi bo prinesla srečo …, potem v to besedo vložimo veliko energije, upanj in pričakovanj, ki jih beseda ne more uresničiti.
Če ljubezen dojemamo kot svojo pot skozi življenje, potem je ljubezen proces, ki vključuje delo na sebi, poslušanje partnerja, sklepanje kompromisov. Takrat se naše življenje polni z ljubeznijo in smo srečni. S to energijo bomo v svoje življenje privabili sorodno dušo in tudi odnos s partnerjem se bo zelo izboljšal.''

Iris Tarbuk opozarja, da ljubezen ni recept za določeno jed ali živilo, ki ga kupimo na tržnici. ''Ne najdemo je na nakupovalnem seznamu, vendar imajo ljudje pogosto takšen odnos do ljubezni: kadar ste zelo lačni, si želite čim prej nekaj pojesti in vam sploh ni pomembno, kaj boste pojedli. Ko ste sestradani, ne razmišljate o kakovosti hrane in o tem, kako je najbolje pripraviti hrano, kako izbrati zdravo hrano, kje je najbolje kupiti sestavine … Ljubezen je proces, ki traja vse življenje, prav tako kot se je treba zdravo prehranjevati vse življenje.

Ljubezen je mnogo več kot le beseda. Je delo, vseživljenjska pot sprememb in prilagajanj, ki se začne pri nas samih. Odnos spoštovanja in ljubezni do sebe in do drugih je nekaj, kar gradimo vse življenje. Presenetljivo je, da nenehno govorimo o ljubezni in hrepenimo po njej, vendar je zelo malo ljudi pripravljenih delati na sebi in spremeniti tisto, kar je treba spremeniti, da bi dosegli ljubezen. Vsi si želijo imeti vse, vendar ne želijo ničesar dati. In tako ne gre.

Večina ljudi povezuje ljubezen z zgodbami iz hollywoodskih filmov in knjig. Ljubezenski romani in filmi prodajajo sanje in so škodljivi, ker ustvarjajo pričakovanja, ki jih v resničnem življenju ne moremo izpolniti tako kot v ljubezenskih zgodbah. Zaradi tega se je pojavila epidemija ljubezenskih razočaranj. Pogosto se pojavljajo občutki nesreče in depresije, ker ljudje mislijo, da je z njimi nekaj narobe, če ne doživljajo takšne ljubezni, kot je prikazana v romantičnih filmih. Na žalost ne vedo, kaj je ljubezen, in jo razumejo napačno. In napačno dojemanje ljubezni je prva stvar, ki se je morajo znebiti, če želijo spoznati pravo ljubezen – ljubezen duše.

Ljubezen se izraža tako, da zjutraj ob sebi zagledaš svojega partnerja in ga vidiš kot individualno bitje, s katerim se lahko razvijaš in duhovno napreduješ skozi življenje.

Zaljubljenost, ki jo večinoma zamenjujemo z ljubeznijo, je kratkotrajna. Zelo redko traja pri ljudeh več kot eno leto. Zaljubljenost je biološko določena in je povezana s hormoni, zato imamo vsi sposobnost, da se zaljubimo. Toda v določenem trenutku mora zaljubljenost dozoreti v ljubezen, sicer izgine. Kadar izgine, pogosto mislimo, da je ljubezen izginila, vendar niti ni bila prisotna, ni se razvila. Zaljubljenost ni ljubezen. Če nekoga resnično ljubiš, tudi ljubezen v sebi nosi globoko zaljubljenost.''

Prepoznavanje prave ljubezni

Pomembno je vedeti, da ljubezen lahko doživljamo le s srcem. ''Ljubezen ne biva v razumskosti in se z njo ne more spoznati, hkrati pa z njo ne morejo upravljati niti možgani. Ljubezen izvira od drugod – iz srca in duše, s katerima je razum večkrat v navzkrižju kot v skladju.'' Iris Tarbuk pravi, da lažje pove, kaj ljubezen ni, kot pa izrazi vse, kar je. Ljubezen ni čarobna palčka za izpolnitev želja. Ljubezen ni posedovanje, temveč temelji na svobodi. Ljubezen ni zapor. In v ljubezni ni prostora za ljubosumje. Po njenem mnenju večina ljudi ne najde ljubezni zato, ker iščejo besedo ljubezen, namesto da bi iskali pot do ljubezni. ''Pričakujejo, da jim ljubezen nekaj prinese in daje. Toda ljubezen ni zlata ribica. Ljudem predlagam, naj se vprašajo, kaj pričakujejo od ljubezni. Vsi imajo določena pričakovanja od nje: srečo, mir, izpolnitev, družino, osvoboditev od strahov, občutek varnosti.''
Zaradi nerealnih pričakovanj se pogosto spopadamo z razočaranji v ljubezenskih razmerjih. ''Pričakujemo, da bo ljubezen naše življenje obogatila z osebo, ki bo naredila in prinesla vse, kar pogrešamo v svojem življenju. Povsem človeško je, da na začetku zveze, ko nekoga spoznamo, ustvarimo privid oziroma idealno sliko sebe, ki je takšna, kot menimo, da bi nas partner želel videti. Na primer, on rad hodi v hribe, pa se tudi jaz pretvarjam, da rada hodim v hribe in začneva tako preživljati skupni čas. Čez nekaj let pa se začneva prepirati. Očitam mu, da sem se naveličala hoditi po planinah in da želim iti z njim v gledališče. Seveda me v takšnih trenutkih zmedeno gleda. Zvezo sva namreč gradila na tem, da sem enako navdušena nad planinarjenjem kot on. Pri mnogih ljudeh sem opazila, da se pretvarjajo in želijo v zvezi predstaviti samo svoje najboljše lastnosti. Toda če zveza ne temelji na resnici, ne more trajati. Ko se predstava konča, se pojavijo razočaranja. Vsi smo ljudje, vsi imamo napake in pomanjkljivosti, zato jih ne prikrivajte. Sprejmite jih pri sebi in pri svojem partnerju in bodite čim bolj iskreni.''
Iris Tarbuk poudarja, da se ljubezen začne pri nas samih. ''Delati je treba na sebi in nenehno skušati duhovno preseči svoje telesne omejitve. Pomembno je, da poslušamo svoje srce in najdemo pot do svoje resnice.''
Prevladuje zabloda, da je prava ljubezen le tista, ki se začne na prvi pogled, ko se občuti nekakšna posebna kemija. Ta kemija resnično obstaja, vendar se bo iz nje redko razvila prava ljubezen.

Avtorica opaža, da večina ljudi ne zna prepoznati ljubezni, jo razvijati, zadržati, negovati, izražati, dati, sprejeti. Vseprisotna je iluzija, da je ljubezen kot čarobna palčka iz pravljice, ki nam bo pričarala vse, kar si želimo: srečno življenje za vedno. To kolektivno zablodo podpirajo romantične zgodbe in hollywoodski filmi.
''Večina žensk pričakuje princa in želijo biti princese, vendar to ne obstaja. Osvobodite se teh zablod in prepričanj, ki so vam jih vsadili starši, vera, družba. Skoraj vse, kar so nas učili o ljubezni, je napačno. V obdobju odraščanja in prehoda v odraslost nekateri ljudje v kritičnem miselnem procesu niso ovrgli teh idealov in več let živijo v zablodi. Zato je pomembno, da ne pričakujete ničesar in tako ustvarite prosto pot za čisto ljubezen. Ne čakajte princa na belem konju, da se pojavi od nekod, temveč vzpostavite kontakt s svojo resnično dušo. Spoznajte globine svojega bistva, spoznajte, kdo ste. Po tem se bo vse drugo zgodilo spontano. Veliko govorim o tem, da je treba delati na sebi. Kaj to pravzaprav pomeni? Na voljo imate milijon načinov za osebnostni razvoj – nekomu ustreza tek, drugemu prostovoljno delo, nekdo obiskuje psihoterapevta, drugi poiščejo pomoč pri duhovniku ali prijatelju. Tudi hiše ne zgradimo sami, temveč poiščemo pomoč. Tako tudi gradimo svoje duhovno bistvo – s pomočjo drugih.''

Ljubezen sorodnih duš

Prava ljubezen se lahko razvije le takrat, ko prihaja iz srca, z duhovne ravni. ''Z duhovnim delom dvigujemo vibracijo telesa na raven srca, se izpolnjujemo s svetlobo in se začnemo zavedati, kdo smo in kaj si želimo. To nam daje moč, da v vesolje pošljemo sporočilo svoje višje zavesti, znak, na katerega se bo odzvala neka druga oseba z enako vibracijo srca. Ta oseba je naša sorodna duša. S sporočilom jo bomo pritegnili v svoje življenje.''

''Pri iskanju svoje sorodne duše je najprej treba poiskati srečo v sebi,'' opozarja duhovna svetovalka. ''To je življenjsko pomembno in zaradi tega morate ukreniti vse, kar lahko, da spremenite svojo žalostno sedanjost in prekinete trpljenje svojega življenja brez ljubezni. Da bi to dosegli, naredite vse, kar vam lahko pomaga, in sicer brez predsodkov.''
''Ob srečanju z osebo, ki je vaša sorodna duša, občutite toplino, neverjetno intimnost od prve minute poznanstva. To je stanje, ko vse nerazložljivo lahkotno teče po svoji naravni poti. Stanje, ko ste sprejeti takšni, kakršni ste,'' je zapisala v knjigi Sorodne duše.
Toda kdo sploh so sorodne duše? ''Sorodne duše so pripadniki velike duhovne družine, skupine duš, ki se dopolnjujejo in skupaj izpolnjujejo namen svojega obstoja. Nekateri srečajo v življenju več sorodnih duš. To so lahko otroci, starši, prijatelji, partnerji. Tisti, ki niso srečali niti ene sorodne duše, imajo nenehno občutek, da jim nekaj manjka, čeprav ne vedo, kaj.''
Duhovna svetovalka, ki je v Izraelu diplomirala na Kolidžu za alternativno medicino, opaža, da je večina ljudi izgubila sposobnost prepoznave svoje sorodne duše delno zato, ker so programirani, izpolnjeni prek telesne ljubezni in so zato gluhi in slepi za vibracije in svetlobo, ki prihajajo iz srca. Delno pa zato, ker so po številnih razočaranjih nehali verjeti v ljubezen in zaprli svoje srce.
Iris Tarbuk pravi, da prava ljubezen nikoli ne umre in nikoli ne preneha. ''Je energija, ki za vedno ostane v vesolju, je naš dotik z višjo zavestjo, z Bogom, s Stvariteljem. Dve osebi, ki se resnično zaljubita, se bosta vedno ljubili. Njuni duši bosta ostali povezani in se bosta srečevali tudi v drugih življenjih, kajti čas je linearen, duša pa ne. Ta vedno živi v neki dimenziji.''
Ko se dve duši ljubita in si resnično želita biti skupaj, bo njuna ljubezen našla pot, da se to uresniči v tem ali v nekem drugem življenju. ''Kakor ni smrti ljubezni, tako tudi ni neuresničene ljubezni. Če je ljubezen prava, bo vedno našla pot, da se uresniči.''
Odnos s sorodno dušo nas navdaja z občutki topline, radosti in miru. Nekatere sorodne duše so si tako podobne, kot da pripadajo isti osebi – to so duše dvojčice, identične duše, ki imajo stalen duhovni stik, bodisi zavestno ali nezavedno. ''Če imamo takšno dušo dvojčico, bomo vedno imeli občutek, da pogrešamo del sebe, pa čeprav smo v zvezi s sorodno dušo in smo z njo uresničili pravo ljubezen.''
Iris Tarbuk želi s svojo sočutno knjigo bralcem odpreti poti do tistega stanja duše, v katerem bodo uživali v življenju s svojo sorodno dušo, ob kateri se bodo počutili popolne, izpolnjene, srečne in ljubljene. ''Sorodna duša pomeni, da imaš partnerja, ob katerem ne trpiš in ob katerem ljubiš sebe. V takšni ljubezni se lahko osebnostno razvijaš in prepoznaš sebe. In ob takšni osebi lahko narediš najboljše iz sebe. Sorodna duša ni človek, ki te nervira, ker pričakuje nekaj od tebe in si želi, da prilagodiš svoje potrebe njegovim. Odnos sorodnih duš je partnerski odnos dveh individualnih bitij, ki ne zatirata svojih želja in se razvijata skupaj.
Če delaš na sebi in razvijaš zavest o tem, da nisi samo telo, temveč da imaš tudi dušo, če neguješ svoje osebnostne lastnosti, kot so potrpežljivost, ljubezen, sklepanje kompromisov in sočutje, če se spreminjaš in rasteš, pritegneš svojo sorodno dušo. Takrat se prepustiš odnosu brez upiranja, v njem duhovno rasteš in s tem raste tudi ljubezen. Včasih je to preprosto, včasih pa je težko. Toda če je ljubezen prava, to sprejmeš in se zavedaš, da mora biti tako.''
Kadar se želimo pred določeno osebo pokazati v drugačni, boljši luči, pomeni, da ta oseba ni naša sorodna duša. Iris Tarbuk v knjigi pojasnjuje: ''S sorodno dušo ne potrebujete nikakršnih posebnih pogovorov in pojasnil. Občutek medsebojne izpolnjenosti je prisoten celo, če pride do konflikta, ob nesoglasjih, prepirih in nekaterih razhajanjih.''
Toda težave in izzivi so prisotni tudi v ljubezni s sorodno dušo, saj ni preprosto biti v zvezi z nekom, ki nam je podoben. Vendar nas takšna nesoglasja spodbujajo k rasti, napredku in razvijanju. Avtorica, ki je s tridesetletnim delom na sebi poglobila svoj naravni talent, pravi, da je v odnos s sorodno dušo treba vložiti veliko truda in dela. ''Najpomembneje je, da prisluhnemo partnerju in resnično slišimo, kaj si želi in kaj govori. Če želite obdržati skladen odnos, morate opustiti energijo 'hočem' in preiti v energijo 'delim', 'slišim'. Naravno je, da smo vsi nekoliko individualni in sebični, vendar se v dobrem odnosu s sorodno dušo pretvorimo v dve duši, ki sta druga drugi zrcalo. Problem človeške civilizacije je, da ne poslušamo drug drugega. Če bi skušali druge ljudi razumeti, namesto da jih obsojamo, ne bi bilo prepirov v odnosih, pa tudi vojn ne bi bilo. Za prepir sta namreč potrebni dve osebi. In tudi za ljubezen sta potrebna dva. Naučite se sprejemati kompromise in skušajte v odnosu s partnerjem čim več govoriti in deliti – slabe in dobre stvari, strahove, želje – brezkompromisno vse.''
Iris Tarbuk ve, o čem govori, saj je v svojem možu prepoznala svojo sorodno dušo. Njuna ljubezen je dokaz, da ljubezen ne pozna meja in preprek. Njen mož je nekdanji profesionalni športnik iz Hrvaške. V nekem finskem rokometnem klubu bi moral podpisati večletno pogodbo, vendar si je zlomil roko in zato je moral odpovedati potovanje. Zaradi prekinjene kariere je bil razočaran. Toda čez nekaj časa je nepričakovano prejel ponudbo nekega izraelskega kluba in tako sta se spoznala. Med njima je takoj preskočila iskrica.
''Moja duša je prepoznala njegovo dušo na prvi pogled. Takoj sem mu rekla, da bo postal moj mož in da bova imela otroke. Začudeno se je nasmehnil. Pozneje mi je priznal, da je mislil, da sem nora. Toda v njem sem vzbudila zanimanje, bila sem mu izziv, zato mi je rekel, da se morava ponovno videti. Pozneje je tudi on prepoznal mene. Seveda sva veliko delala na sebi, imela sva tudi težave, vendar sva se, tako jaz kot on, razvijala skozi najin odnos,'' se spominja Iris, ki s svojo knjigo nagovarja tudi moške. ''Za moške je zelo pomembno, da se odprejo in govorijo o svojih občutkih. Naučijo naj se jokati, kadar jim je težko, poslušati partnerico in jo spraševati o njenih občutkih. Moški se morajo osvoboditi prepričanja, da morajo biti močni in vedno dominantni. To je obremenjujoča zabloda. Moškim svetujem, da negujejo svojo občutljivo stran. Prav tako morajo moški sprejeti, da zakon in zveza nista zapor. Strah pred zvezo je med moškimi na žalost še dandanes prevladujoči strah. Zaradi tega se ne morejo sprostiti in uživati v odnosu z žensko, ki jo ljubijo.''
Avtorica pronicljive knjige nas nežno opomni: ''Najpomembneje je, da verjamemo v ljubezen, da skušamo ohranjati frekvenco ljubezni in da dojemamo ljubezen kot pot napredovanja.'' In svetuje: ''Ne glede na to, kako zagrenjeni, žalostni, zavrženi in ubogi ste po ljubezenskem brodolomu, odprite svoje srce ljubezni in ohranjajte svojo ljubezensko energijo.''
Ljubezen je namreč tudi vir zdravja. ''Ko ljubimo, ko se duševno, umsko, duhovno in energijsko uravnovesimo, dosežemo stanje popolnega zdravja. Osebe z energijo ljubezni lahko dosežejo takšno ubranost.''
''Energija ljubezni je kot svetleča žarnica, ki sveti s tolikšno močjo, da nas ne more doseči nič temnega,'' pravi Iris. V knjigi ganljivo zapiše: ''Vsako seme ljubezni je treba hraniti, zalivati in ga negovati kot nežno cvetico. Tudi če ljubezenski ali zakonski par nista sorodni duši, če je po izginotju spolne čarobnosti ostalo medsebojno spoštovanje, lahko njuna ljubezen raste in napreduje.
Ljubezen je prečudovita. Čista sreča.''
Zatorej, ne glede na vse – nikoli ne obupajte nad ljubeznijo.

Danaja Lorenčič

• Preberite si še: 6 znakov, da imate z nekom kozmično povezavo

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja