Navdih pride iz prepoznavanja potreb lastne duše

Duša bi se rada igrala, ustvarjala, uživala, ljubila in letela ... Dolžni smo prepoznati njene potrebe, negovati njene talente in razvijati ustvarjalnost!

Navdih pride iz prepoznavanja potreb lastne duše (foto: Roko Bahat) Roko Bahat
12. 3. 2016

Vsi se rodimo s številnimi talenti in sposobnostmi ustvarjanja. Pablo Picasso je dejal: "Vsak otrok je umetnik. Vprašanje je, kako naj ostane umetnik, ko odraste."

Eksistencialna vprašanja vsakdana začno s časom prevladovati in potrebe naše duše potiskajo v ozadje. Marsikateri uspešnež doživi krizo srednjih let prav zato, ker je v gonji za materialnimi dobrinami popolnoma zapostavil svoje prave želje.

Umetnik v nas

Ustvarjalnost se začne sproščati, ko začnemo delati na sebi. Duhovna pot je pot spoznavanja lastne duše, njenih nežnih lastnosti in talentov ter prevzemanje odgovornosti, da te talente odkrivamo in jih razvijamo.

Vsaka duhovna steza vsaj na eni točki obvezno vodi k odkrivanju umetnika v nas samih. Težko boste srečali poduhovljeno osebo, ki se ne bi ukvarjala z vsaj eno obliko ustvarjalnosti. Mi sami smo kreacije. Ustvarjalnost nam je prirojena in mi jo moramo negovati.

Navdih pride iz prepoznavanja potreb lastne duše. Duša bi se rada igrala, ustvarjala, uživala, imela rada in letela ... Dolžni smo prepoznati njene potrebe, te pa so tako zelo globoko potlačene.

Ko začnemo buditi svojo ustvarjalnost, se soočimo z množico negativnih prepričanj.

V sebi boste zaslišali nekaj v slogu: Prepozno je. Jaz pač nisem za te stvari. Nisem dovolj nadarjen/-a. Nisem šolan/-a. Z umetnostjo se bom ukvarjal/-a, ko zaslužim dovolj denarja. Nimam časa. V tem trenutku nimam energije za to. Od tega se ne da živeti. Če ne bo popolno, je bolje, da niti ne začenjam. Vsi se mi bodo smejali. Kaj če mi ne uspe?

Poleg tega nam bo pogum jemala tudi naša kultura, usmerjena v tek­movalnost in potrošnjo, ki umetnika postavlja v nedosegljiv položaj: med zvezde. Misel, da bi se z umetnostjo ukvarjali samo zaradi lastne duše, nam ni prav nič blizu.

Toda če se tega zavemo in se skušamo osvoboditi in oddaljiti od zgodb svojega uma, ki je večno nezadovoljen, se bo odprla pot k prebujanju ustvarjalnosti.

Ne glede na našo starost, življenjsko pot in okoliščine, ne glede na to, ali je umetnost del naše službe, konjiček ali želja, nikoli ni prepozno ali preveč sebično, da se posvetimo lastni ustvarjalnosti.

Kaj vas osrečuje

Nekatere talente zlahka prepoznamo že v otroštvu, ker so tako zelo očitni. Drugi so skriti, zato si je treba dobro prisluhniti, če želimo, da pridejo na dan. V tem primeru je lahko koristno, če se pogovorite z nekom, ki vam bo pri odkrivanju vaših skritih želja lahko pomagal.

Nekateri se odločijo za psihologa, drugi za duhovnega učitelja ali astrologa, nekaterim pa pomaga kar prijatelj.

Toda pomagate si lahko tudi sami. Na list papirja napišite vse dejavnosti, ki vas bogatijo, tiste, ki vas osrečujejo, vse tisto, kar radi počnete, tisto, kar vam da občutek, da se je čas ustavil. Ni treba, da so te stvari neposredno povezane z umetnostjo, a če se boste vanje poglobili, boste ugotovili, da so vse tako ali drugače ustvarjalne. Seznam vam bo natančno pokazal, katere potrebe svoje duše ste zapostavili.

Če želite poiskati navdih za umetnika, ki že dolgo počiva v vas, poglejte okrog sebe drugače: brez predpostavljanja, da ste že vse videli in da že vse veste.

Ozrite se okrog sebe s svežimi očmi in opazite podrobnosti, ki jih niste nikoli prej opazili, ter občudujte njihovo lepoto. Najdite lepoto na vsakem koraku. Ustavite se, da bi lahko občudovali modrino neba, prve spomladanske popke, ročno spleteni šal ali vonj po jabolčni piti s cimetom.

Prisluhnite petju ptic navsezgodaj zjutraj, uživajte v vsakem svojem koraku, ko zjutraj po svežem zraku hodite v službo, poiščite lepoto na obrazih mimoidočih.

Da bi lahko povsod našli lepoto, pa se morate oddaljiti od uma, ki nenehno tke nekak­šne zapletene, težke zgodbe. Pri tem si lahko pomagate z vajami za osveščanje čutov. Glejte, poslušajte, duhajte in okušajte brez vsakršnih umskih razlag. Um rad etiketira in se rad vrine med vas in predmet, ki ga opazujete.

Nikoli ne bom pozabil, kako sem prvič zares zagledal drevo sredi gozda. To je bil občutek blaženosti.

Umetnost se rodi, ko pozornost posvetite podrobnosti, ko ji posvetite svoj čas. Pri tem si lahko pomagamo z vrsto tehnik. Gledanje v svečo je izjemna vaja za osredotočanje in učenje, kako gledati drugače.

Če bi radi našli umetnika v sebi, morate vedeti, da je to otrok v vas. Prisluhnite temu otroku. Začutite, kaj vam sporoča. Iskanje otroka ni nikakršen luksuz, temveč potreba. Zapostavljanje otroka v sebi velikokrat postane izvor bolezni.

Svet je prepoln resnih, zaskrbljenih odraslih, ki se jim mudi in so pod stresom. Toda v vseh ždi otrok z nezadovoljenimi potrebami. Raziščite ta vidik sebe, posvetite mu svojo pozornost. To je nujno, da zberete pogum.

Vožnja s kolesom, sprehod ob reki, slikanje in risanje. Za vse to potrebujete čas, ne denarja. Občasno se boste zaradi ustvarjalnosti tudi umakniti, izolirati. Naj vas ne skrbi, to je neizogiben proces inkubacije.

Da je človek lahko več dni sam in se posveča samo svojemu delu, je to dar. Samota nudi tisto vrsto posvečenosti in žara, v kakršnem zgorevajo sumi in strahovi. O tem lahko pričajo mnogi umetniki.

Branko Isaković, foto: Roko Bahat, model: Lidija l. (Talia)

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri