Strategija osvobajanja je v resnici preprosta. Ko se znebite vplivov od družbe vsiljenih idealov tega, kakšni bi morali biti, se boste lahko končno spomnili, kdo pravzaprav ste. Dejstvo je, da v resnici ne morete biti nič drugega, kot ravno to, kar v resnici ste. To je prvi korak. Biti eno s seboj.
"Cvet vrtnice je cvet vrtnice, o tem ni dvoma. Lotos pa je lotos. Vrtnica se ne trudi postati lotos in lotos si nikoli ne bo prizadeval postati vrtnica. Ti rastlini torej nista nevrotični."
Nevrotičen je lahko le človek, ki je znotraj sebe razcepljen, saj skuša biti nekaj drugega, kot je.
"Bodite, kar ste, bodite preprosto vi. In ne pozabite: ko naznanite, da ste preprosto to, kar ste, nase prevzemate znatno tveganje. Ne pripadate nobeni množici, nobeni čredi. Hindujci, mohamedanci, kristjani, komunisti: vse to so črede. Razglasite, da ste posameznik, povsem zavedajoč se, da je to tvegano. Množica vam nemara ne bo odpustila. A tako lepo je tvegati in se gibati po robu rezila, kjer je vsak korak nevaren. Bolj nevarno ko živite, bolj ste živi. In v vsakem trenutku je možno doživeti vso večnost, če ste le pripravljeni živeti celostno in tvegati prav vse, kar imate."
Ljubite se prav takšnega, kot ste, v vsakem trenutku. Pa četudi ste tisti hip morda žalostni. Ne silite se v prisiljen nasmeh zgolj zato, ker čutite, da to družba od vas morda pričakuje. V trenutku, ko se boste začeli pretvarjati in igrati, boste postali razdvojeni, saj ste pravkar potlačili resnico – torej to, kar v resnici ste ter čutite – in postali lažni, nepristni, a tudi všečni družbi. Družba namreč ceni prav takšne, nepristne ljudi. "Nepristen človek postane svetnik, nepristen človek postane veliki vodja. In vsi začnejo slediti nepristnemu človeku. Nepristen človek je vaš ideal," je jasen Osho.
Da bi bili in ostali resnica, naj torej opustimo ideale. "Nekaj dni bodite naravni, takšni, kot v resnici ste. Tako kot drevesa, živali in ptice – sprejmite se takšne, kakršni ste. In nastopila bo mogočna tišina. Le kako naj bi bilo drugače? Tega ni mogoče razložiti – takrat je žalost lepa, ima globino. Takrat je tudi jeza lepa, je živa, živahna. Takrat je tudi spolnost lepa, saj je ustvarjalna. Kjer ni razlaganja, je vse lepo. Kadar je vse lepo, ste sproščeni. V tej sproščenosti vas ponese v globine lastnega izvira, to pa omogočasamospoznanje," pravi Osho.
Članek iz revije Sensa.
- Poglejte si še: 12 stvari, ki se jih ne smemo več sramovati
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
