Ne mine dan, ko me ne bi kot nadležen komar pičil kakšen članek o tem, katera dieta je najboljša. Na članke tipa 'shujšaj čim hitreje' sem alergična. Vem namreč, kaj se lahko zgodi, če dieto vzameš preresno.
Članki, ki obljubljajo 'kako postati fit in imeti popolno rit' niso nujno krivi za to, da dekleta shujšajo do kosti. So pa delno odgovorni. Oziroma so neodgovorni, ko ponujajo tisoč in en nezdrav način, kako izklesati svoje telo.
Kakšno je lepo žensko telo? V poplavi prispevkov, ki na eni strani slavijo obline, na drugi pa hvalijo vitkost, je težko vedeti, kakšno naj bi bilo idealno žensko telo. Ideal je najbrž nekje vmes, zato je nedosegljiv. Umetnost je v ravnovesju. Osebnem in telesnem.
Jeza me preplavi ob člankih, ki na prefinjen način sporočajo, kako s hujšanjem mučiti svoje telo. Nič manj me ne razjezijo prispevki, ki so neposrečena hvalnica kompulzivnemu prenajedanju in sporočajo, da je v redu imeti trideset kilogramov preveč, se posmehovati ljudem, ki radi tečejo in se hvaliti, da sredi noči mečeš vase hrano kot da si koš za smeti. Kaznovati, ne negovati svoje telo je neodgovorno in škodljivo sporočilo. Ženske se namreč znamo kaznovati na bistveno več načinov, kot se znamo nagrajevati.
O tem, kaj želiš brati lahko izbiraš. Nekoliko drugače je s komentarji, ki te doletijo v resničnem, in ne v virtualnem življenju. Na to, da si tarča obrekovanj običajno nimaš vpliva. Imaš pa možnost, da odreagiraš. Ali komentarje ignoriraš. Opazovanje drugih je v svetu, kjer se to vsak dan legitimno počne na spletu, priljubljena disciplina. Ukvarjanje z drugimi je namreč precej manj naporno kot s sabo.
Tarča opazk lahko postaneš že v otroštvu. Nikdar nisem razumela staršev, ki neustrezno komentirajo otrokov videz. Obstaja namreč način, kako izraziti skrb. In način, kako raniti. Pripombe kot so: ''lahko bi imela nekoliko manjšo rit, če bi manj jedla.'' In stavki, ki so izraz pogojne ljubezni: ''če boš debela, te ne bo imel nihče rad'' sodijo v drugo kategorijo. Skupaj s komentarji, da si videti anoreksična. Če si ali nisi anoreksična, takšen komentar boli. Nepremišljena sodba, da ima nekdo motnjo hranjenja, osebi namreč ne bo pomagala. To vem iz lastne izkušnje.
Na ulici sem pred časom naletela na neznanca, ki me je ogovoril s ''suhec, kje si?'' Gospoda sem prijazno pozdravila. Prijaznost se vedno ne obrestuje. Gospod si jo je namreč razlagal kot povabilo k pogovoru, zato mi je pojasnil, da deli ženske v dve kategoriji: tiste, ki jih povabi v posteljo in tiste, ki so koščene. ''Ti si med drugimi'' je dodal. Sprva sem občutila olajšanje, ker nespodobnega vabila nikakor ne bi sprejela. Kasneje pa sem začutila bolečino v prsih, ker me je nepremišljena pripomba prizadela. Ni vedel, kakšno pot sem prehodila. Nisem imela volje, niti moči za pojasnilo. Vljudno sem se poslovila, čeprav me je še nekaj tednov kasneje bolelo spoznanje kako malo je potrebno, da človek prizadene človeka.
Ocenjevati nekoga na podlagi videza mi je tuje. Pogosto sem sočustvovala s tistimi, ki so jih zaradi preveč ali premalo kilogramov obrekovali. In jokala s tistimi, ki so jih zaradi barve kože zaničevali.
Kadar slišim za kakšnega moškega, ki svojo partnerko obremenjuje s tem, da bi morala izgubiti nekaj kilogramov, bi ga najraje udarila. Z besedo. Ker očitno ne ve, kako boli, ko primerjaš njeno telo z ženskami, ki v resnici niso videti tako kot v reklamah ali na plakatih. Tvoja ženska naj bi bila namreč tvoj angelček, ne pa Viktorijin, mar ne? Zaradi žaljivih pripomb na račun njenega telesa pa je najbrž bolj podobna hudiču kot angelu. Le ženska, ki se nima rada, se ne brani.
Kritika ne pove nič o tebi. Vendar tvoj odziv nanjo pove kdo si, v kaj verjameš. In za kaj se boriš.
Pripomba neznanca me ni prizadela tako močno, kot spoznanje, da se nisem branila. Strahopetno, ponižno in tiho sem odkorakala stran. Stran od sebe. Stran od tistega, o čemer sem s pestjo v srcu več mesecev pisala. Stran od tolažilnih besed, ki sem jih namenila nemočnim, prestrašenim deklicam, ker sem jim iskreno želela, naj se imajo rade. Jih opogumila, da poiščejo pomoč, ker se v besedi pomoč z razlogom skriva moč.
Moč je, da se znaš postaviti zase. Da znaš negovati svoje telo. In ga ne kaznovati. Da znaš obvarovati svoje srce.
Ne obstaja krema z zaščitnim faktorjem, ki bi lahko preprečila rane na srcu. Lahko pa jo ustvariš sama: iz globoke ljubezni do sebe, pristne samozavesti in prepričanja, da si svojo pot prehodila z razlogom. S kremo se namaži večkrat na dan, da jo utreš globoko v srce. Preverjeno te bo ščitila pred negativnimi komentarji.
Podobno kot izbiraš članke, lahko izbiraš ljudi. Z glavo. In najbrž dobro veš, kaj je zdravo. Tisto, kar prijetno ogreje srce in ne tisto, kar povzroča opekline.
V nobenem članku nisem našla odgovora, kakšno je najlepše žensko telo. Kar ne pomeni, da ga nisem dobila. On, ki vidi s srcem mi je odgovoril: 'najlepše je tvoje telo, ko je zdravo'.
Danaja Lorenčič
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
