Kriteriji, po katerih ocenjujemo, ali je kdo dober oče, so pogosto pogojevani s popačeno sliko, ki jo imamo o tem, kaj bi resnično morala početi mati in kaj oče. Materam se kulturološko vsiljuje vloga negovalke in tolažilke, očetu pa se pripisuje prikrajšana vloga statista v ozadju.
Vendar ima to svoje negativne učinke, ker je v najzgodnejših letih življenja, ko se otrok oblikuje na prav vseh področjih, bližnji in čustveno topel odnos z očetom še kako pomemben. Takšnega odnosa jima pozneje ne bo uspelo zgraditi, zato se lahko zgodi, da bo v poznejšem obdobju (adolescenci) otrok začel doživljati svojega očeta kot tujca. Vendar večina avtorjev poudarja, da je oče, čeprav je zelo pomemben v življenju otroka, vendarle v senci zgodaj zgrajenega odnosa mama-otrok.
Psihoanalitiki: oče je pomemben šele po tretjem letu
Po psihoanalitični teoriji dobi oče bolj pomembno vlogo šele po otrokovem tretjem letu življenja; po Freudu arhetip očeta kaže klasične možate karakteristike. Oče mora biti psihološko stabilen in močan, dominantna figura v družini, uveljavljajoč in tisti, ki sprejema odločitve ter seveda, da ne pozabimo, ki je uspešen kot finančna opora.
Usodna vloga odnosa med mamo in otrokom
Na teorije o psihološkem razvoju otroka je naredil ogromen vpliv tudi angleški psihiater John Boulby, ki zagovarja teorijo o usodni vlogi vzpostavljanja odnosa med mamo in otrokom – to naj bi bilo prvo navezovanje, na katerem temeljijo vsi prihodnji odnosi – prijateljstva, čustvene zveze ...
Odsotnost očeta – vpliv na otrokov razvoj
Obenem številni raziskovalci (dr. Robert Richardson Sears, 1951) poudarjajo tudi izjemno pomembno vlogo, ki jo lahko igra odsotnost očeta na otrokov razvoj.
Obe teoriji so pozneje prenavljali, ker je bila Boulbyjeva usmerjena le na odnos mame in otroka ter je povsem zanemarjala vpliv očeta, medtem ko je bila druga spet usmerjena le na dejstvo, ali je oče prisoten ali ne in ne na vrsto obstoječega odnosa.
Teorij je zdaj skoraj toliko kot znanstvenih razprav, a na Sensi smo prepričani, da sta v otrokovem življenju še kako pomembni obe vlogi, ki ju starša odigravata tako do otroka kot med seboj – s svojim življenjem, pogledom na svet, dejanji in odnosi ga oblikujeta v bitje, ki bo vse življenje delovalo pod vplivom svojih najmočnejših dveh avtoritet, četudi bo na ven delovalo popolnoma drugače.
Marija Milačić, Petra Arula
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
