Kako zares spoznaš ljudi?

Kam pogledati, da bomo zares spoznali ljudi? 

Kako zares spoznaš ljudi? (foto: profimedia) profimedia
27. 2. 2017

Včasih si bom morda res obarvala lase, dobila kilogramček ali dva pa tudi izgubila kakšnega, menjala oblačila, morda celo z ličili spreminjala obraz … A vedno bo tu isto srce, za katerega se bom vedno trudila, da bo ostalo toplo in ljubeče.

Včasih bom imela boljši avtomobil, drugič slabšega, enkrat bom imela večje, drugič manjše stanovanje, morda bom zgradila hišo, morda jo bom tudi izgubila, enkrat bom imela več denarja na računu, drugič manj ... A vedno bom ustvarjala. Ustvarjala to, kar znam in čutim. Ustvarjala s srcem in strastjo.

Menjala bom prijatelje, z enimi gradila globlji odnos, z drugimi površinskega. Nekateri moji prijatelji se bodo mnogim zdeli čudni, drugi zanimivi ... A vedno se bom trudila, da bo odnos iskren.

Enkrat bom doživljala uspehe, drugič neuspehe. Enkrat bom prejela pokal, drugič kritiko. Enkrat bom na naslovnicah z zgodbo o uspehu, drugič tarča posmeha na forumih ... A vedno bom stala za tem, kar sem rekla, naredila, dala v svet. Ker bom vedela, da sem v tistem trenutku to čutila, vedela, znala. Vedno bom vedela, da sem delala s pozitivnimi nameni.

Enkrat bom samska, drugič v zvezi, enkrat v množici ljudi, drugič zmedena sama v kotu. Enkrat bom sredi velikega sorodstva, drugič med neznanci v tujini ... A vedno se bom trudila znati biti sama s sabo in poskrbeti, da me to ne bo plašilo.

Enkrat se bom smejala kljub bolečini, drugič bom smeh zadrževala kljub radosti. Enkrat bom pokimala kljub nestrinjanju, drugič rekla ne kljub želji po da ... A vedno bom v očeh pokazala iskrenost brez mask.

Enkrat bom plavala v oceanih, drugič osvajala gore Afrike, enkrat bom občudovala glamur Hollywooda, drugič preprostost Azije ... A nikoli ne bom pozabila, kje je moj dom.

Enkrat bom presenetila s svojo iskrenostjo, drugič s svojo zaprtostjo. Enkrat bodo ljudje ob meni razočarani, drugič navdahnjeni. Enkrat bodo v meni videli poraz, drugič navdih. Enkrat jim bom napovedala za svoje največje padce in borbe, drugič za svoje največje zmage. A vedno bom – jaz.

In če vemo, da se to prvo nenehno spreminja, poglejmo to drugo in bomo zares spoznali ljudi.

Petra Škarja, v knjigi CAMINO – Od suženjstva do svobode

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri