Kako vpliva Sonce na naša mala življenja?

Sonce je tisto, ki ustvarja, ohranja in tudi uničuje življenje na Zemlji. Kako pa vpliva na naša mala življenja? Na vsakega od nas? Bi se ga morali izogibati, ali pa nam lahko koristi?

19. 6. 2013

Krog življenja

Sonce je pravzaprav edini vir energije na Zemlji in v celem osončju. Daje ravno toliko energije, kolikor je rastline potrebujejo za rast in reprodukcijo. Sončna energija se v rast­linah pretvori v ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe, preostanek živih bitij na Zemlji pa to energijo uživa in presnavlja za preživetje. Ves presnovni proces vnosa, prebave in absorbcije hranljivih snovi se strne na razgradnjo, pretvorbo in skladiščenje te Sončeve energije.

V svoji knjigi Timeless Secrets of Health and Rejuvenation je zdravnik Andreas Moritz, ki zdravi skladno z ajurvedo, opisal pot, po kateri Sončeva energija pride do Zemlje.

Sončeva energija je najbolj dostopna najnižji ravni prehranske verige (rastlinam, algam ...), kjer hranljive snovi nastajajo z neposrednim vnosom te energije. Po drugi strani izdelki, ki so višje na prehranski verigi, vsebujejo malo ali celo nič Sončeve energije in so, po njegovem mnenju, za telo pravzaprav brez vrednosti, če ne že škodljivi. Sem prišteva vse od mrtvih živali, rib, hitre hrane, hrane iz mikrovalovne pečice, sušeno, genetsko spremenjeno ali drugače predelano hrano.

Krhko ravnotežje

Razen tega, da je vir energije, s katero se hranimo, Sonce segreva zrak in vodo v oceanih, s katerimi je prekrit večji del Zemlje in tudi tako ohranja življenje na njej. S segrevanjem voda izpareva, zrak jo absorbira in naravni procesi poskrbijo, da se dvigne. V višinah se vodna para ohlaja, kondenzira, nastajajo oblaki in voda se v obliki padavin spet vrne, da nahrani zemljo in rastline.

Cikli, letni časi, ki upravljajo z našim planetom in z življenjem na njem, so odvisni od Sonca ter od oddaljenosti in položaja planeta glede nanj. Življenje na Zemlji je raznoliko, na njej živi milijarde vrst, ki so nastale, živele, pa tudi izginile zaradi Sonca. Vse potrebe živih bitij na Zemlji uravnava Sonce, vsaka, tudi najmanjša sprememba teh razmer pa bi lahko prinesla izginotje številnih vrst. Če to upoštevamo, gradnja ene piramide z več kot dvema milijonoma kamnitih zidakov, težjih od dveh ton, ne zveni kot pretiran ukrep v želji, da bi spremljali gibanje Sonca. Zdi se kot najmanj, kar lahko nekdo naredi, da bi spremljal vir življenja.

Sonce je tisto, ki ustvarja, ohranja in tudi uničuje življenje na Zemlji. Kako pa vpliva na naša mala življenja? Na vsakega od nas? Bi se ga morali izogibati, ali pa nam lahko koristi?

Zdravniki nas opozarjajo, da pretirano izpostavljanje njegovim žarkom povzroča rdečico in opekline, to pa povečuje tveganje za nastanek nevarnih sprememb na koži in za pospešeno staranje kože. Toda pogosto se ne zavedamo, da je lahko tudi pomanjkanje sončnih žarkov en od dejavnikov za razvoj bolezni. Malo znano je, na primer, da izogibanje soncu vsako leto v ZDA neposredno ubije okrog 50.000 ljudi. Te smrti, ki jih povzroči rak, bi lahko preprečili z vitaminom D, ki se ustvarja po naravni poti, ko telo izpostavimo soncu.

Dandanes se pred soncem skrivamo različno. Mnogi med nami velik del dneva preživimo v pisarnah, kjer sončne žarke odganjamo z zavesami in smo skriti za zidovi. Tisto malo časa, ki ga le preživimo zunaj, se skrivamo za sončnimi očali, kremami z zaščitnimi faktorji in za oblačili. Iz vsega tega izhaja, da nekateri med nami ne uspejo vsrkati niti minimalne dnevne količine sončnih žarkov, ki so nujni za naše zdravje.

Da so sončni žarki v pravi meri koristni, so znanstveniki dognali že zdavnaj. Preden so leta 1930 odkrili antibiotike, so za zdravilno moč sonca vedeli vsi zdravniki. Terapija s soncem oziroma helioterapija ali fototerapija (terapija s svetlobo) je bila na prehodu iz 19. v 20. stoletje glavna metoda v boju proti nalezljivim boleznim. Raziskave so že takrat pokazale, kako izpostavljanje obolelih nadzorovani količini sonca niža krvni tlak, holesterol v krvi, visoko raven sladkorja pri diabetikih in povečuje število belih krvničk, ki jih ljudje potrebujemo za boj proti boleznim.

Obolelim za revmatičnim artritisom, ulceroznim kolitisom, aterosklerozo, anemijo, cistitisom, ekcemi, aknami, psoriazo, herpesom, lupusom, ljudem s težavami z ledvicami, astmo ... zdravilni žarki sonca so pomagali celo tistim z opeklinami.

Pomembna je tudi prehrana

Zdravnik dr. Auguste Rollier je bil najbolj znan helioterapevt tistega časa. Prvo kliniko je odprl leta 1903, na vrhuncu kariere pa je imel v Švici 36 klinik z več kot tisoč posteljami. Klinike so bile na višini 1.700 metrov, kjer so bolniki lahko dobili veliko več ultravijolične svetlobe, kot je je na nižjih delih atmosfere. Dr. Rollier je z ultravijoličnimi žarki zdravil tuberkulozo, rahitis, koze, lupus in celo rane. Dr. Pollier je zgolj sledil stopinjam danskega zdravnika dr. Nielsa Finsena, ki je leta 1903 za svoje delo pri zdravljenju tuberkuloze z ultravijoličnimi žarki prejel Nobelovo nagrado. Rollier je odkril, da sončenje v kombinaciji s pravilno prehrano daje najboljše rezultate.

Prisluhnimo telesu

Pozimi so telo postopno, skozi ves dan, predel za predelom, izpostavljali soncu, poleti pa so to izpostavljanje omejili na jutranje ure. Ti zdravniki so ozdravili tuberkulozo in nekatere druge bolezni in njihovi dosežki so polnili takratne časopise. Takrat je za tuberkulozo in drugimi boleznimi na leto umrlo okrog 100.000 ljudi. V 20 letih je v Rollierovo kliniko vstopilo okrog 2.000 ljudi, ki so bolehali za hudo obliko tuberkuloze na kosteh, okrog 80 odstotkov pa je kliniko zapustilo popolnoma ozdravljenih.

Zdravniške kroge je presenetila trditev, da je sonce kot zdravilo popolnoma neučinkovito, če bolnik nosi sončna očala. Ta naj bi blokirala del Sončevega spektra, ki ga telo potrebuje za osnovne biološke funkcije, zanimivo pa je vedeti, da te žarke telo sprejema tudi, kadar smo v senci. Do leta 1933 so se sončni žarki pokazali kot učinkoviti pri zdravljenju več kot 165 različnih bolezni. Po Rollierjevi smrti leta 1954 in razcvetu farmacevtske industrije po drugi svetovni vojni so helioterapijo nehali uporabljati.

Danes tisti, ki se redno izpostavljajo soncu, opažajo, da jim to koristi, če prisluhnejo svojemu telesu, saj so prav rdečice in opekline na koži jasno sporočilo, da smo pretiravali. S sončnimi žarki je treba ravnati kot z vsakim drugim zdravilom: treba je najti pravo merico, saj pretiravanje vedno škodi. Treba je prisluhniti nasvetom zdravnikov in znanstvenikov, ki pravijo, da se je poleti najmočnejšemu soncu (od 11.00 do 16.00) treba izogibati in da je treba v sončnih žarkih uživati zjutraj ter takrat iz njih pridobiti vse blagodejne lastnosti.

Življenjska energija

Kako pa Sonce dejansko vpliva na naše telo? Ultravijolični žarki pravzaprav stimulirajo žlezo ščitnico, ki tako poveča proizvodnjo hormonov za krepitev telesnega metabolizma. To pomaga pri izgubi odvečne telesne teže in razvoju mišic. Tako kot ljudje, se redijo celo domače živali, ki so vse dni v zaprtih prostorih.

Če se torej želite znebiti odvečne telesne teže in okrepiti mišice, se redno izpostavljajte soncu, četudi le 20 minut na dan.

Po ajurvedskem zdravniku Andreasu Moritzu ljudje, ki niso v zadostni meri izpostavljeni soncu, postanejo šibki in obolevajo tako za telesnimi kot duševnimi boleznimi. Življenjska energija pri takšnih ljudeh oslabi, slabša pa je tudi kakovost življenja. Ljudje, ki živijo na severu Evrope, kjer obdobje dolgih noči traja po nekaj mesecev, v večjem številu trpijo za nevrozami, utrujenostjo, nespečnostjo, depresijo in alkoholizmom od tistih, ki živijo na sončnih predelih kontinentov.

V nasprotju s pričakovanim je celo pojavnost kožnega raka pri njih pogostejša. Pojavnost melanoma oziroma kožnega raka je na primer desetkrat večja na otokih na severu Škotske kot na Sredozemlju. Razlago za to lahko najdemo v dejstvu, da ultravijolična svetloba aktivira pomemben hormon kože, solitrol. Ta hormon vpliva na naš imunski sistem in na vrsto centrov v našem telesu in skupaj z melatoninom, hormonom epifize, vpliva na spremembe v razpoloženju in na dnevne biološke ritme. Poleg tega potrebuje hemoglobin v naših rdečih krvničkah ultravijolične žarke za vezavo kisika, ki ga potrebujejo vse celice za delovanje. Primanjkljaj sonca torej lahko vpliva na razvoj marsikatere bolezni, med katerimi je tudi kožni rak.

Umetna svetloba

V zadnjih desetletjih povezujejo večjo pojavnost kožnega raka s povečanjem količine UV-žarkov, ki zaradi tanjšega ozonskega plašča prodrejo skozi Zemljino atmosfero. Ozonski plašč zadrži večino UV-žarkov in prepusti le majhno količino, ki je potrebna za prečiščenje zraka in vode. Toda Andreas Moritz v svoji knjigi namiguje, da bi krivca za melanom morda morali iskati drugje.

Človeško telo ima neverjetno sposobnost prilagajanja na vse naravne razmere na Zemlji. Po drugi strani na nenaravne razmere, med katerimi so tudi nepravilna in nezdrava prehrana, nespečnost in stres, ni prilagajanja. V takšnih razmerah se razvijajo različne vrste bolezni, ki so pokazatelj, da z našim načinom življenja ni vse v redu. Po besedah tega ajurvedskega zdravnika bi namreč, če bi bili krivi le ultravijolični žarki, za rakom na koži nenehno obolevali ljudje, ki živijo in delajo na odprtem ter na visokih nadmorskih višinah v ekvatorialnem pasu.

To pa, po njegovih besedah, preprosto ne drži. Neka raziskava, objavljena leta 1982 v britanskem zdravniškem časopisu Lancet, je na primer pokazala, da za rakom na koži dvakrat pogosteje od tistih, ki delajo na prostem, obolevajo ljudje, ki delajo v pisarnah. V tej raziskavi je bil najizrazitejši dejavnik tveganja za razvoj kožnega raka umetna svetloba.

Povratek helioterapije

V zadnjem času v ZDA spet začenjajo uporabljati terapijo s svetlobo. V neki raziskavi je ta ozdravila 79 odstotkov bolnikov, obolelih za rakom na pljučih v zgodnjem stadiju, uspeh pa je bil dosežen tudi pri nekaterih drugih oblikah raka ter pri boleznih, ki lahko privedejo do oslepitve in do avtoimunih bolezni. Te sodobne izkušnje zdravnikov in znanstvenikov ter izkušnje in dognanja iz bližnje in daljne preteklosti nam govorijo, da Sonce in njegova svetloba nista nekaj, čemur bi se morali za vsako ceno izogniti.

Prav nasprotno: zaradi svojih lastnosti, s katerimi ohranja življenje, je sonce eno od najbolj blagodejnih zdravil, ki lahko našemu telesu preprečijo, da zboli. Redno in zmerno izpostavljanje telesa soncu bo v pomoč našemu telesnemu in duševnemu zdravju.

Ozren Podnar

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri