Kako ponovno zaživeti po izgubi ljubljene osebe

Velike izgube v življenju nam lahko predstavljajo postaje, na katerih se bomo veliko novega naučili, duhovno zrasli in postali močnejši.

Kako ponovno zaživeti po izgubi ljubljene osebe (foto: shutterstock) shutterstock
30. 10. 2015

Ko nam zelo ljuba oseba odide iz našega življenja, začutimo hudo nemoč. Po šoku nastopi faza žalovanja in nato odločitev, kako naprej. O tem, kako si lahko pomagamo ob velikih izgubah, smo se pogovarjali z Mojco Debelak, ki je v Kranju pred kratkim ustanovila MojChi – miren in prijeten svet za vse, ki iščejo spokojnost in želijo spoznati sebe.

Mojčina izkušnja s smrtjo je bila izredno pretresljiva. Nevidni svet je postal del nje, ko ji je umrla mama, ki je bila njena najboljša prijateljica. Še danes se spominja občutka, ko ji je umirala na rokah daleč od doma, v neznani deželi. Zdelo se ji je, kot bi ji nekdo porušil svet in vzel voljo do življenja. A Mojca je globoko v sebi, v tistih neskončnih trenutkih našla nekaj novega, kar danes imenuje vera. Ko je stala na razpotju, se je odločila za življenje in ga obogatila z novim zagonom, inspiracijo in kreativnostjo.

Pustimo čustvom na plan

Prva stvar, ki jo ob veliki izgubi moramo storiti, je, da si dopustimo izraziti vsa čustva. Ker velikokrat enostavno ne vemo, na koga naj se obrnemo, obisk psihoterapevta v nas vzbuja nelagodje in niti prijatelji ne vedo, kako naj se obnašajo, je stiska toliko večja. Mojca pravi, da je najbolj pomembno to, da si dovolimo občutiti žalost in bolečino. Mnogo ljudi se teh čustev boji, zato storijo veliko napako in vsa čustva potlačijo. A pot je le ena – ko začutimo žalost, moramo solzam dati prosto pot.

Žalovanje

Prvo polletje nas spremljajo najbolj intenzivna čustva. V tem času se številni zapirajo vase, bežijo pred ljudmi, ne hodijo v službo, v trgovino, sami sebe dojemajo kot žrtev in imajo občutek, da so popolnoma nemočni. V tem obdobju tudi dojamemo, kaj se nam je sploh zgodilo. Ko žalujemo, je pomembno, da se o izgubi veliko pogovarjamo. Naš najboljši sogovornik bo nekdo, ki je že doživel podobno izgubo.

Čas in način žalovanja je odvisen od vsakega posameznika. Intenzivno žalovanje traja približno tri mesece. Nato nastopi čas, ko gremo naprej. V srcu moramo vedeti, da daljše žalovanje ne pomeni, da smo imeli pokojnega bolj radi. Ravno obratno! Ljubezen je svoboda, zato moramo sprejeti dogodek in ljubljeno osebo spustiti. Ljubezen je odpiranje sebe življenju. Človek lahko žaluje tudi dlje, a to za naše psihofizično stanje zagotovo ni 'zdravo', saj tovrstna čustva povzročajo izgubo energije, kasneje lahko tudi bolezen.

Kako izgubo razložiti otroku

Po vseh izkušnjah Mojca pravi, da je najslabše, da otroku lažemo. Če starši izgubo olepšujejo, otroci to čutijo, saj so najbolj senzibilna bitja, ki razumejo stvari brez besed. Pozneje se ta neiskrenost lahko izrazi tako, da otroci postanejo uporniki, znotraj družine pa se pojavijo konflikti.

Zato je zelo pomembno, da smo o izgubi z otroki iskreni in da se veliko pogovarjamo. Mojca otroke dojema kot odrasla bitja, saj v njih zaznava dušo, ki se ne navezuje na leta. Razlaga je seveda odvisna od starosti, saj morda določenih vsebin otrok še ne razume, zato je treba previdno izbrati besede. A vendar je treba otroku konkretno razložiti, kaj se je zgodilo in kaj to pomeni. Biti moramo iskreni in ljubeči ter mu hkrati zagotoviti, da imamo še vedno drug drugega. Da smo skupaj zato, ker se imamo radi, in da bomo v življenju doživeli še veliko lepih trenutkov.

Pogreb

Ob smrti ljubljene osebe veliko ljudi ne zmore ali noče iti na pogreb. Mojca svetuje naj ostanemo zvesti samim sebi in storimo, kot se nam zdi najboljše. A takoj v naslednji fazi se je treba soočiti z bolečino, ki je v nas, in z morebitnim zanikanjem, da je prišlo do izgube. Zanikanje je namreč težko stanje, ki se lahko zasidra globoko v našo podzavest in na dolgi rok pripelje do hudih bolezni. Pomembno je torej soočenje z izgubo.

Smrt je v fizičnem smislu del nas. Doletela nas bo vse, zato je treba o njej govoriti, in kar je najbolj pomembno, smrti se ne smemo bati, saj se življenje po smrti nadaljuje. Tudi način, kako bomo umrli, si pravzaprav izberemo sami. Če imamo pozitiven in zdrav odnos do smrti, lahko umremo tudi zelo lepo.

Spomini na pokojnega

Veliko ljudi ob smrti ljubljene osebe še dolgo hrani vse predmete pokojnega. Mojca meni, da si lahko shranimo v spomin le nekaj dragocenih predmetov. Fotografije so na primer tiste, ob katerih se bomo, ko bomo listali po albumu, nasmehnili in občutili ljubezen.

Vsekakor pa ne smemo pozabiti, da bolečina ob izgubi nismo mi, ampak je to 'le' bolečina, ki je prišla kot posledica tega, kar se nam je zgodilo, zato je treba tudi dopustiti, da bolečina odide. Če obsesivno kopičimo prevelike količine stvari pokojnega in se nanje navezujemo, sporočamo svetu in sebi, da smo se ujeli v energijo žalosti in nočemo storiti koraka naprej.

Življenje po smrti

Veliko ljudi po pretresljivi izgubi začne razmišljati o življenju po smrti. Mojca pravi, da to ne bi smela biti več tabu tema, saj, kot pravi, lahko s pokojnimi dušami tudi komuniciramo, kar občutimo kot čisto ljubezen. V fazi prebolevanja nam lahko zelo pomaga medijstvo, prek katerega z dušo vzpostavimo stik, da nas potolaži in nam da vedeti, da si sedaj lahko vzamemo čas, da žalujemo in si hkrati v nekem trenutku postavimo nove cilje ter gremo naprej.

Duše postrežejo z zelo oprijemljivimi dokazi, kako so živele, kakšne odnose so imele, kako so se rade oblačile. Veliko ljudi je dobilo oprijemljive dokaze, da niso ostali sami, da bo v obliki brezpogojne ljubezni pokojni vedno z nami. Zagotovo se bomo, če je to naš namen, s pokojno ljubljeno osebo še srečali. Če ne prej, zagotovo po smrti.

Nov začetek

Smrt je darilo, ki nas lahko veliko nauči. Navadno ljudje opazijo, da so hiteli, begali za cilji, se poistovetili z materialnim in popolnoma pozabili nase. Sedaj se lahko ponovno vprašamo, kdo smo, kakšen je naš namen, in hkrati začnemo graditi nov vrednostni sistem. Svoja notranja doživljanja in sebe moramo postaviti na prvo mesto. Ponovno moramo postati srečni in radostni.

V tem času spoznamo ljudi, na katere se lahko resnično zanesemo, zato z njimi vzpostavimo bolj kakovostne odnose. Ob velikih tragičnih izgubah pogosto spoznamo, kaj v življenju želimo početi, zato izkoristimo ta čas zase in dosegli bomo največji uspeh. Za svoje življenje moramo prevzeti odgovornost in iz njega narediti največ.

Špela Sila

Za pomoč pri pripravi članka se zahvaljujem Mojci Debelak (www.mojchi.com).

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri