Izšla je tiskana Sensa avgust/september

Prvo petek v mesecu avgustu je izšla nova številka tiskane revije Sensa.

4. 8. 2016

Iz vsebine:

Ljudje, prižgimo luč!

V novi številki Sense vas tokrat čakajo kar trije navdihujoči intervjuju z izjemnimi Slovenci, ki nam kakor svetilniki v temi osvetljujejo to, kar je v življenju zares pomembno:

  • z izumiteljem, znanstvenikom, fizikom, filozofom in pesnikom Andrejem Detelo:

"Verjamem v boginjo Časa. Newagerji so pod vplivom staroazijske filozofije sicer razvijali koncept, da čas ne obstaja. Ampak – ali ni najlepše, da čas je? Kako sem hvaležen, da mi je bilo podarjeno ukvarjanje s sintropijo, saj sem tako spoznal globlje sporočilo o Času! Določena radost bivanja obstaja namreč samo v času. In če enkrat dobiš iniciacijo tega spoznanja, je to s tabo, pôje. Zato se rad vračam v naravo, kjer ta ideja oživi: čaplje, Cerkniško jezero, Bloke ... Občudujem to lepoto sveta, ki se izraža skozi radost bivanja, v zavesti sami je to sporočilo o kozmičnem veselju; če enkrat to razumeš, ostane s tabo. To ni zapiranje v neki statični absolut, je totalna odprtost v tisto, kar je; izhajaš pa iz notranje tišine. Če imaš stik z njo, si lahko odprt v vse vesolje, to je ta budistična modrost. Mi pa veliko laže to uspe v naravi, v mestnem okolju teže."

  • z dolgoletnim Delovim poročevalcem s kriznih žarišč Boštjanom Videmškom

"Kričimo zaradi bolečine drugega. Je kaj bolj neetičnega, bolj umazanega? Razmesarjenemu otroku ne pomagaš, če izkljuvaš njegovo bolečino in se delaš, da si žrtev. To je definicija zla." ...

"Na bruhanje mi gre, ko gledam gospode in gospe v srednjih letih z urejenimi življenji, ki prihajajo v begunska taborišča in na frontne črte. To, da ljudje v dobrih avtih z dobrimi plačami trpijo v bolečini drugega, je emocionalni turizem. Kraja bolečine drugega se mi zdi zločin proti človeku. Napajanje ob tej bolečini je mrhovinarstvo prve vrste. Na tem temelji postkolonialno pranje vesti. Begunci so nova joga, pri kateri gre za idejo: najemite si svojega begunca, pomagajte nekomu. To je rasizem. Idealiziranje drugega in pozicioniranje njega proti sebi je definicija rasizma. Popolna viktimizacija je zelo blizu demonizaciji – kot da človek ne obstaja kot samostojna enota in je v nekem odvisne emocionalno-racionalnem suženjskem odnosu. To je zame popolnoma nesprejemljivo."

  • z ustanoviteljem dobrodelne organizacije H. O. P. E. in inštruktorjem metode Joseja Silve – UltraMind ESP sistem Klemnom Miheličem

"Tega človeka nam je poslal Bog, je rekel Suleiman, ko sem prvič prišel v Darfur. Moja zgodba se razvija – da samo še rastem. Lahko rečem, da beseda nemogoče ne obstaja, mogoče pri zakonih programiranja..."

"Prvič sem doživel bistvo Afrike, preden sva s Tomom (Križnarjem9 vstopila v Čad, leta 2009. Na banko sva šla zamenjat denar, kakšna gneča ... Dolgo smo stali, zatohlo je bilo, smrdelo je ... in so me zajeli prav valovi sreče, tako subjektiven občutek. Tomo je skoraj nezavesten čemel na tleh ob steni, dan prej je jedel neko hrano, ki je močno zavdala njegovemu telesu, jaz pa sem mu težil: Tomo, Tomo, jaz sem tako srečen, čutim to, zdaj razumem! Opazoval sem te obraze, kakšna energija, sem vzklikal, razumem te, kakšna energija! Tomo me je komaj pogledal, in mu je spet padla glava, brigalo ga je še zame ... Samo gledati otroka, ki se igra, najde palčko sredi umazanije, starši se igrajo z njim, prava gledališka predstava na vsakem metru, in kako ljubeče se objemajo ..."

Kdo si srce?

Človeško srce še zdaleč ni zgolj črpalka za kri, je naš najpomembnejši duhovni organ! Podrobnosti vas čakajo v tiskani reviji Sensa avgust/september

Steiner je menil, da človeška rasa ne bo našla miru in odrešitve temveč le smrt in razkroj, dokler znanje o srčnem središču ne bo razodeto. Trdil je, da srce ni tlačna črpalka, saj je za kaj takšnega prešibko. Srce je organ, v katerem se ustvarja eterični prostor, tako da je kri bolj vsesana kakor včrpana v srce. V srcu se kri iz tekoče spreminja v eterično snov. Tisto, kar v človeškem telesu poganja srce, je našim očem nevidno. Sila, ki poganja kri, deluje iz eteričnega sveta, tako kot sile, ki spodbujajo rast. To je kozmična sila, kozmično gibanje, ki obstaja v vsakem živem organizmu. To gibanje se najrazločneje izraža v občutkih. Steiner tudi omenja, da srce ni pri vsakem človeku na istem mestu; pri plesalcih na primer leži bolj centralno. V takšnem primeru je človek bolj sprejemljiv za vplive okolice.

Kolumna socialne in kulturne antropologinje Vesne Godina

... "Ali je mogoče danes biti etični posameznik tako, da si dobrodelen, a da se hkrati ne boriš proti družbeno prisotnim vzrokom te revščine? In ali je mogoče boriti se proti sistematični proizvodnji revščine v sodobnih družbah, tudi v slovenski, ne da bi postavljali pod vprašaj njihovo razredno strukturo, sisteme eksploatacije, spreminjanje vedno večjega števila držav v kolonije? Dalje, je mogoče danes biti etični posameznik, ne da bi ti bilo jasno, da problem niso samo posamezniki, ampak svetovni kapitalizem? In je mogoče biti etični posameznik, ne da bi razumel, da kapitalizem vedno vključuje izkoriščanje drugih, saj na njem temelji? Je mogoče biti etični posameznik, če ti je do tega vseeno?"

V novi Sensi vas poleg zgoraj naštetega tudi tokrat čaka še veliko izjemnega in kakovostnega branja, ki bo razširilo vašo zavest in okrepilo vašo srčnost.  

Revija Sensa

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri