Kako biti radikalno iskreni do ljudi, ki jih imamo radi?
»Veš, resnično me moti, kadar On noče sodelovati v pogovoru z mano«, mi je dejala prijateljica med pitjem najine kave. Nadaljevala je: »To vem zagotovo, kajti vse, kar počne je to, da molči in tiho obsoja«.
»Toda, zakaj ga raje ne vprašaš, kaj je narobe?«, sem jo vprašala in počakala na odziv.
»Zato, ker vem, kaj bo dejal. Da nima ničesar pametnega za povedati. Ničesar, kar bi želel ali potreboval, da izrazi na glas«.
»Morda res ne, ampak zakaj ga raje kar ne vprašaš?«, sem ji odgovorila.
Ta najin pogovor se je nadaljeval brez repa in glave, nenehno vrtenje v krogu. Prijateljičino predvidevanje glede tega, kaj bo partner rekel ali storil, nenehno sklepanje zaključkov v stilu – je kar je.
Nato sem odšla na pijačo z drugo prijateljico. »Joj«, se je pritoževala med urejanjem, »ne vem več, kaj naj mu pripovedujem, kajti vem, da bo jezen. Ampak ničesar slabega ne počnem!«.
»Zakaj ga enostavno ne vprašaš, kaj ga muči, kadar je takšen?«, sem vprašala.
»Zato«, je nadaljevala, »ker vem, kako bo reagiral in enostavno se ne morem soočati s tem«.
Če na hitro povzamem dinamiko obeh primerov, ki sem jih opazovala: eksplozivno, hlapljivo, vžigalice in jok. Če pomislim na svojo preteklost, vidim prav to: nadzorovano pasivnost, pripravljeno na divje emocionalne izbruhe.
Naša družba je mojster pasivnih konfliktov, ohranjanja »slabosti« pod preprogo, vse dokler se pod njo ne nabere prevelik kup, ki zaudarja. Zaudarja po zameri, sovraštvu in nerazrešenih konfliktih.
Naši možgani in telesa se učijo iz teh tipov travm: ohraniti lep obraz, prilagoditi obnašanje in biti umirjen v vsaki situaciji, misliti potihoma in morda, če imamo srečo, izprazniti svojo bolečino na glas ob vinu s prijateljico.
Ohranjanje dinamike zvez »imet pod kontrolo« ustvarja razmerja, ki so na občutljivih temeljih – hiše, kjer diha in živi strah, domovi, kjer živijo laži in postelje, kjer uspeva nepristnost ter neustreznost.
Priznam, ni najlažje dejstvo, da si popolnoma iskren. Včasih resnica pač zaboli. Je srhljiva, nepredvidljiva in včasih enostavno nismo dovolj močni zanjo.
Toda… biti popolnoma, celo brutalno iskren nas bo osvobodilo. Kajti, ko vemo, ko resnično vemo in ne le ugibamo, kaj muči našega partnerja in kakšne so njegove potrebe – lahko prenehamo z nesrečno in zastrašujočo »kaj pa če« igro.
Kaj pa, če me več ne ljubi? Kaj, če bodo moje besede izzvale novi prepir? Kaj, če ne bo razumel(a)? Kaj pa če sem sebična(sebičen), ker me nekaj zanima? Kaj, če zlomim srce s to resnico?
Ta in podobna vprašanja se nam odvijejo kot film, kadar smo soočeni s tem, da se moramo z nekom iskreno pogovoriti. Brez olepšav.
Ampak vsa ta vprašanja prihajajo od našega dobrega, znanega prijatelja: strahu. Strah nas želi obdržati v tej coni udobja in zadržati udobno neudobne v osrčju zveze. Toda mi moramo živeti in zacveteti, strah nima pri rasti kaj početi.
Obstaja čas za to, obstaja ton za to, obstaja namen za to in obstaja moč za to.
Najprej vprašajmo svojo ljubo osebo, kdaj je najprimernejši čas za pogovor, a hkrati postavimo časovne okvirje. Nato se pomirimo, postavimo zdrave temelje za pogovor, meditirajmo, pojdimo na sprehod ali zaplešimo. Bodimo kar se da sproščeni in mirni. Postanimo ljubeče verzije samih sebe.
Seveda se boste počutili nervozne in na trnih. A vztrajajte. Glavni namen naj bodo te besede: mir, ljubezen, jasnost ter povezanost. Ostanite močni, a izhajajte iz ljubezni, spoštujte svoje meje in meje ostalih in bodite pozorni na vaše lastne občutke med pogovorom. Nič ni narobe, če se razjezimo, toda zelo narobe je, če smo napadeni, če nam drugi grozijo ali zlorabijo našo dobro voljo. V teh primerih prosto odkorakajte stran.
Odprite srce in prisluhnite drugi duši. Njeni perspektivi. Sprejmite odgovornost za svoj delež dejanj. Pustite svoj ego in poslušajte, kaj ima druga oseba za povedati. Običajno je najtežje to, da spoštujemo oz. sprejmemo njihov pogled na stvari, tudi če se sami s tem ne strinjamo. Cilj je razumevanje. Če čutite občutek krivde, povejte, da vam je žal – iskreno. Naj pride iz srca. Naj bo glas miren in ljubezniv. Prevzemite odgovornost.
Nihče nas tega ni naučil. Kako se soočati v tovrstnih situacijah. Toda nikoli ni prepozno za učenje. Kadar imamo radikalno iskrene pogovore z nam ljubimi osebami in partnerji je prostora v sobi le še za več ljubezni. Strahovi, zamere in prikrito sovraštvo odidejo. Mar ni to tisto, k čemer stremimo? Več ljubezni? Zmeraj, več ljubezni.
elephantjournal.com, Nina Kirbiš
Poglejte si še: Kako odpustiti nekomu, ki vas je prizadel?
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
