Zavestni človek razume, da je ideja dobička ena od najbolj patoloških idej naše civilizacije. V vesolju in naravi ni dobička, osnovna zakonitost, po katerem delujeta narava in vesolje, je dinamično ravnovesje.
V zavestnem človeku je egoistična ideja dobička zamenjana z idejo harmonije in sožitja s sočlovekom in naravo. Svet gre lahko na bolje le, če bomo začeli sistematično razvijati zavest vsakega posameznika.
Ni več možnosti 'politične rešitve', 'gospodarske rešitve', 'kulturne rešitve', edina pot v razrešitev težav današnjega sveta je 'sistematični razvoj zavesti' vsakega človeka. Zavestni ljudje bodo duševno in telesno zdravi, družba, sestavljena iz zavestnih posameznikov, bo živela v sožitju z naravo in v harmoniji z vesoljem.
Današnja družba gradi ekonomijo na osebni ideji dobička, namreč, da mora biti dobiček (profit) zmeraj večji od vložka. Plačo delavca pojmuje kot 'materialni strošek', podobno kot surovine, elektriko in druge proizvodne stroške.
Politiki, gospodarstveniki in bančniki ne razumejo, da prihodek ustvarja človek, ki je 'živa sila' in s tem bistveni element vsakega proizvodnega procesa. Tudi najbolj avtomatizirana tovarna potrebuje dobre vzdrževalce in upravljavce delovnega procesa. Treba je ločiti med 'materialnimi stroški' in plačami kot 'živimi stroški', ker je človek, ki dela in ustvarja, živ.
Današnji kapitalist je naklonjen novim investicijam, vendar ni pripravljen ustrezno plačati 'živih stroškov' in zato seli proizvodnjo v države, v katerih je 'živi strošek' majhen. To je zelo kratkovidna perspektiva, ker zmanjšuje kupno moč ljudi njegove države. Na planetu je danes večina bogastva v rokah majhnega dela svetovnega prebivalstva, ki ima ogromno denarja v bankah, ki ne kroži in tako dodatno slabi svetovno ekonomijo. Glavnina ljudi je brez denarja in peščica ljudi ima preveč denarja. To je uničujoči rezultat 'dobičkonosne ekonomije'.
V vesolju in naravi velja splošno priznani zakon o ohranitvi energije: energija se ne more uničiti in se ne more ustvariti, lahko pa se spremeni v drugo energijo. V modernem kapitalizmu to ne velja: če imaš veliko denarja, ga posodiš in čez leto boš imel še več denarja, brez da bi kaj delal. Posojanje denarja na obresti in s tem ustvarjanje dobička ni skladno z zakonom o ohranitvi energije in je rakava rana modernega kapitalizma. Ustvarja inflacijo in 'bančne luknje', ki jih na koncu mora pokriti davkoplačevalec. Ta proces traja zadnjih 30 let in ne more iti naprej v neskončnost. Obstaja velika nevarnost socialnih nemirov, ki lahko pripeljejo do vojaških diktatur in popolnega opustošenja moderne družbe.
Srečko Šorli Amrit
Celoten članek lahko preberete v tiskani Sensi junij/julij
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
