Lin-chi, učitelj zena, je avtor naslednjega citata: "Resnični čudež ni letati po zraku ali hoditi po vodi, ampak hoditi po zemlji." V čem je pravzaprav umetnost?
Svoje telo pogosto nosimo (mečemo, porivamo ...) naokrog brez občutka, brez povezanosti z zemljo. Zemlja pod nami v globini vre, živi in toplo diha, a kdo jo še čuti pod asfaltom? Svet potuje skozi vesolje, a kdo sploh ve za neskončnost, skozi katero plovemo vsak dan?
Naše stopinje bi morale biti rahle, spoštljive, da bi črpali moč iz zemlje, se mehko odrivali navzgor pri vsake koraku, ji vračali svojo težo v nihanju spuščanja navzdol in zagona. Kolikokrat na dan (teden, mesec?) se počutimo otroci zemlje?
Kolikokrat se naše telo poveže s svojo izvorno pripadnostjo, leže na dobra tla in čuti, da je doma na svoji zemlji? Hoditi po zemlji, jo čutiti pod seboj, nihati kot žitni klas, potovati skozi prostor kot veter skozi travo ... prebuja našo čisto duhovno moč, ne le naše telo.
V povezanosti neba in zemlje v našem telesu najdemo spravo, ki nam omogoči, da smo majhni in veliki obenem, pritrjeni in svobodni.
Naučimo se hoje, da bomo lahko nosili v svet svoje želje, načrte in vizije v telesu, ki se bo znalo premikati z naravno in obenem zavestno ljubeznijo.
- Poglejte si še: Tik pred MLAJEM: Na površje prihaja občutek ljubljenosti
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
