Fiziologija sreče

Meditacija je stanje duha, ko smo zavestni vsega, kar se nam dogaja in kar počnemo, ko smo kontemplativni, čuječi, ljubeči, osredotočeni. Ne teoretiziramo, ne razmišljamo, ne načrtujemo, temveč se zlijemo s tem, kar počnemo ali kar se nam dogaja tako, da nam ni potrebno vedeti, kako naj kaj počnemo ali zakaj se nekaj dogaja, temveč se skozi nas manifestira prvobitno znanje o vseh stvareh.

Meditacija je naravna posledica, naravno stanje, ki nastopi v določenem trenutku v človekovem življenju ali pa je prisotno od vsega začetka, če je človeku dovoljeno biti NARAVEN, SPROŠČEN, NEOBREMENJEN. (foto: Profimedia) Profimedia
7. 8. 2013

Meditacija je naravna posledica, naravno stanje, ki nastopi v določenem trenutku v človekovem življenju ali pa je prisotno od vsega začetka, če je človeku dovoljeno biti naraven, sproščen, neobremenjen.

Naravni porod je na primer naravna oblika meditacije, saj ženska zavest le spremlja to, kar počne njeno telo in se zliva z njim – zavestno ne počne ničesar. Vendar se tak porod lahko zgodi le, kadar je ženska popolnoma sproščena, mirna, se čuti opolnomočeno, spoštovano, ljubljeno, sprejeto, upoštevano. Kadar ti pogoji niso upoševani se na hormonski in duhovni ravni zgodi nevihta, ki povzroči pravo opustošenje, ki se izraža kot zapleti med porodom, ki zahtevajo vse te ukrepe, ki jih izvaja medicinsko osebje popolnoma brez potrebe.

Nevrologija in stanje uma sta dve plati iste stvari. Da bi človek lahko meditacijo živel in ne o njej razmišljal ali jo načrtoval, je torej potreben popolnoma drugačen odnos do življenja. Ta se začne v naših vsakdanjih življenjih, odnosih, situacijah, ki jih transformiramo, da lahko zavzamejo svojo naravno obliko in namen.

S silo in umskim naprezanjem neokorteksa (novejšega dela možganov, v katerem se odvija intelektualna dejavnost) stanja meditacije ne moremo doseči.

Ostrenje občutlljivosti je primer nepovezanega učenja, pri katerem je neprestano razširjanje odziva posledica neprestane izpostavljenosti dražljajem. Meditacija, sproščanje in osrediščanje uma so tehnike, ki delajo živčni sistem bolj občutljiv.

Tudi tek nas lahko spravi v alpha stanje (stanje poglobljene zavesti, sproščenosti) zaradi svojega ritma in fizioloških sprememb, ki se zgodijo v telesu. Med telesno aktivnostjo se sproščajo endorfini, hormoni sreče.

Endorfini so polipeptidi, ki jih proizvaja hipofiza (možganska žleza) in hipotalamus pri vretenčarjih. Predstavljajo opiate, saj povzročijo analgezijo in občutek blagostanja. Delujejo torej kot naravna sredstva proti bolečini.

Ključ do spokojnosti je torej občutje blagostanja, vendar tega blagostanja ne moremo občutiti, če so naša telesa neobčutljiva na drobne dražljaje – spremembe. Bolj ko je naš živčni sistem občutljiv, več »elektrike«/ chi-ja/kundalini – življenjske energije čutimo teči po telesu. Čutimo, da je naše telo in posledično naš obstoj polno kvalitete. Čutimo se žive, ne glede na to, kaj počnemo, tudi če samo mirujemo in ne počnemo ničesar.

Dihanje je eno izmed orodij, ki sprosti endorfine iz žlez.

To izostrevanje občutljivosti našega živčnega sistema nas pripelje v določeno zavestno stanje. Izostrevanje občutljivosti živčnega sistema se kaže na primer v občutju dviga energije po hrbtenici navzgor, kot večja občutljivost na energetsko plat hrane, odnosov, situacij, v izostreni intuiciji – se pravi bivanje v večjem sozvočju s tem, kar je smiselno.

To je tudi smisel človekove narave in narave njegovega telesa. Um in telo imata veliko sposobnosti, ki se jih ne zavedamo, saj jih ne moremo niti zaznati zaradi svoje neobčutljivosti. Ta pa je posledica stresa, naglice, površinskosti in vdajanju odvisnosti. Ko sta telo in um v nekem trenutku bolj občutljiva, se pokaže popolnoma nov svet, s svojimi zakoni delovanja, ki pokažejo vse, kar smo se naučili v zunanjem svetu v veliki večini za popolnoma nasprotno in zmotno.

Aktivne meditacije delujejo na načelu gibanja, ki nam pomaga občutiti stanje meditativnosti in kontemplativnosti. So alternativa sedeči, mirujoči meditaciji, uberejo drugačno pot za dosego istega cilja.

Tehnike

  • Dinamična meditacija

"Dinamična meditacija traja eno uro in ima pet stopenj. Lahko jo izvajamo sami, še močnejša pa bo, če jo izvajamo z drugimi. Je individualna izkušnja, zato moraš biti vseskozi pozoren le nase ter imeti oči zaprte, najbolje zavezane s trakom. Bolje je imeti prazen želodec in nositi udobna, sproščena oblačila. To je meditacija, med katero moraš biti ves čas pozoren, zavesten, prisoten, ne glede na to, kaj počneš. Ostani priča. Ne izgubi se. Ko dihaš, lahko pozabiš. Lahko postaneš eno z dihanjem, tako zelo, da pozabiš na pričo. Vendar tako zgrešiš bistvo. Dihaj kot le hitro moreš, kot le globoko moreš; vso svojo energijo vnesi temu, vendar ostani priča. Opazuj, kaj se dogaja, kot da si le gledalec, kot da se vse dogaja nekomu drugemu, kot da vse dogaja telesu, zavest pa je samo osredotočena in opazuje. Pričevanje mora biti prisotno v vseh treh stopnjah. In ko se vse ustavi in ko v četrti stopnji postaneš popolnoma nedejaven, zamrznjen, bo prisotnost dosegla svoj vrh." OSHO

PRVA STOPNJA: 10 minut

Dihaj kaotično skozi nos, osredotočaj se na izdih. Telo bo poskrbelo za vdih. Dih se mora gibati globoko v pljuča. Bodi čim hitrejši v dihanju, zagotavljajoč, da dihanje ostaja čim globlje. To delaj čim hitreje in čim močneje – še močneje, dokler dobesedno ne postaneš dihanje. Uporabi svoja naravna telesna gibanja, da ti pomagajo zgraditi tvojo energijo. Začuti, kako se izgrajuje, vendar je ne spusti v prvi stopnji.

DRUGA STOPNJA: 10 minut

Eksplodiraj! Izrazi vse, kar mora biti izvrženo. Popolnoma izgubi razum. Kriči, joči, tresi se, skači, pleši, poj, smej se; meči se naokrog. Ničesar ne zadržuj; celo tvoje telo naj se premika. Malo igranja ti velikokrat pomaga, da začneš. Nikoli ne dovoli svojemu umu vpletati se v to, kar se dogaja. Bodi totalen, bodi polnega srca.

TRETJA STOPNJA: 10 minut

Z dvignjenimi rokami skači gor in dol in glasno ponavljaj mantro: »Hu, hu, hu!« kot le globoko mogoče. Vsakič, ko pristaneš na cela stopala, pusti, da se zvok mantre zlije globoko v sakralni čakri (druga, spolna čakra). Daj vse, kar imaš; popolnoma se izmuči.

ČETRTA STOPNJA: 15 minut

Ustavi se! Zmrzni, kjerkoli si, v kateremkoli položaju se nahajaš. Ne urejuj telesa na kakršenkoli način. Kašelj, gib – vse bo razpršilo tok energije in trud bo izgubljen. Bodi priča vsemu, kar se ti dogaja.

PETA STOPNJA: 15 minut

Proslavljaj skozi ples, izražajoč svojo hvaležnost celoti. Svojo srečo nosi s sabo skozi cel dan.

Če ti kraj, kjer izvajaš meditacijo ne dopušča hrupa, izvajaj alternativo: naj se katarza v drugi stopnji zgodi v celoti skozi gibanje telesa in zvok »hu« v tretji stopnji lahko tiho mrmraš v svoji notranjosti.

  • Mandala meditacija

To je še ena močna tehnika, ki ustvarja naravni energetski krog in se konča v naravnem osrediščenju. Sestavljena je iz štirih stopenj po 15 minut.

PRVA STOPNJA: 15 minut

Z odprtimi očmi teci na enem mestu, začni počasi in postopoma ter se premikaj vedno hitreje. Kolena dviguj čim višje. Globoko in enakomerno dihanje bo premaknilo notranjo energijo. Pozabi na um in pozabi na telo. Nadaljuj.

DRUGA STOPNJA: 15 minut

Sedi z zaprtimi očmi in odprtimi in sproščenimi usti. Nežno vrti svoje telo iz trebuha, kot trava, ki se maje v vetru. Začuti veter, ki piha vate iz vsake smeri, od zadaj in spredaj, vse naokoli. To bo prineslo tvojo prebujeno energijo v popokovni center.

TRETJA STOPNJA: 15 minut

Lezi na hrbet, odpri oči in jih z glavo pri miru vrti v nasprotni smeri urinega kazalca. Vrti jih v polnem krogu v jamicah, kot hitro je le mogoče. Pomembno je, da usta ostanjeo odprta in čeljust sproščena, dihanje nežno in enakomerno. To bo prineslo osrediščeno energijo v tretje oko.

ČETRTA STOPNJA: 15 minut

Zapri oči in bodi na miru.

  • Meditacija brez dimenzij

To je močna metoda za osrediščenje energije v hari – območju tik pod popkom. Osnovana je na sufijski tehniki gibanja za zavest in integracije telesa. Ker je to sufijska meditacija, je svobodna in neresna. Tako je neresna, da se lahko celo smeješ, ko jo izvajaš.

Ta enourna meditacija ima tri stopnje. Med prvima dvema stopnjama so oči odprte, vendar osredotočene na nič. Med tretjo stopnjo so oči zaprte. Glasba, ustvarjena posebej za to meditacijo, se prične počasi in postopoma postaja vse hitrejša kot dvigajoča se sila.

PRVA STOPNJA: Sufijsko gibanje: 15 minut

Neprestani ples je nabor šestih gibov. Z odprtimi očmi začni s stanjem na enem mestu in postavi levo dlan na srce in desno dlan na haro. Nekaj trenutkov stoj na miru, samo poslušaj glasbo in se osredišči. Ta stopnja meditacije se začne počasi in gradi intenzivnost.

Če izvajaš meditacijo z drugimi, se lahko zgodi, da izstopiš iz sinhronicitete z ostalimi in pomisliš, da delaš nekaj narobe. Ko se to zgodi, se samo ustavi, poglej, kje so drugi in se vključi v isti ritem, ki ga imajo vsi ostali.

Ko zvonec zazvoni, prični z delom, ki je opisan spodaj. Gibi vedno prihajajo iz centra, iz hare, uporabljajoč glasbo, da ohranijo pravilen ritem. Boki in oči so usmerjeni v smer gibanja dlani. Uporabljaj nežne gibe v stalnem toku. Glasen »šu« zvoki prihajajo iz grla v sozvočju z glasbo s posnetka. Ponavljaj teh 6 gibalnih sekvenc 30 minut.

  1. Skleni hrbte dlani, usmerjene navzdol proti hari. Ko vdihneš zrak skozi nos, dvigni dlani k srcu in jih napolni z ljubeznijo. Ko izdihneš, naredi zvok »šu« iz grla in pošlji ljubeze svetu. V istem trenutku premikaj desno roko (z razširjenimi prsti, dlanjo obrnjeno navzdol) in desno stopalo naprej in levo dlan nazaj dol proti hari. Vrni se v prvotni položaj z obema rokama na hari.
  2. Ponovi ta gib z levo dlanjo in stopalom. Vrni se v prvotni položaj z obema dlanema na hari.
  3. Ponovi ta gib z desno roko in stopalom, obrnjen sna stran, na desno. Vrni se v prvotni položaj z obema dlanema na hari.
  4. Ponovi ta gib z levo roko in stopalom, obrnjen stransko na levo. Vrni se v prvotni položaj z obema dlanema na hari.
  5. Ponovi ta gib z desno roko in stopalom, obrnjen neposredno nazaj iz desne strani. Vrni se v prvotni položaj z obema dlanema na hari.
  6. Ponovi ta gib z levo roko in stopalom, obračajoč se neposredno nazaj iz leve strani. Vrni se v prvotni položaj z obema dlanema na hari.


Ta del se konča, ko se konča glasba. Drugi del se začne z novo glasb.

DRUGA STOPNJA: Vrtenje: 15 minut

Na začetku postavi desni nožni palec čez levega. Razpri roke preko sebe in se objemi. Začuti ljubezen do sebe. Ko se prične glasba se prikloni biavnju, da te je pripeljalo sem za to meditacijo. Ko se tempo spremeni, se začni vrteti, bodisi na levo, bodisi na desno, karkor ti je ljubše. Če se vrtiš na desno, postavi desno stopalo in desno roko na desno in levo roko v nasprotno smer. Ko se začneš vrteti, lahko roke postaviš v katerikoli položaj, ki ti je udoben.

Če se še nisi vrtel, potem začni zelo zelo počasi in ko se tvoj um in telo navadita na gibe, se bo telo samodejno pričelo vrteti hitreje. Ne sili se, da bi šel prezgodaj prehitro. Če pa se ti vseeno zvrti ali se ti zdi, da je preveč zate, je v redu, če se ustaviš in stojiš ali se usedeš. Za zaključek vrtenja, upočasni gibanje in položi roke preko prsi in srca.

TRETJA STOPNJA: Tišina: 15 minut

Uleži se na trebuh z zaprtimi očmi. Noge pusti odprte in ne prekrižanih, da lahko vsa energija, ki si jo zbral, teče skozi tebe. Ničesar ni storiti razen samo biti sam s sabo. Če je neudobno ležati na trebuhu, se uleži na hrbet. Gong bo nakazal konec meditacije.

Kontaktna improvizacija je sistem gibanja, ki ga je razvil ameriški koreograf Steve Paxton.

»Improviziran ples je osnovan na sporazumevanju dveh gibajočih se teles, ki sta v fizičnem kontaktu in podvržena fizičnim zakonom, ki vladajo njuno gibanje – težnost, momentum, inertia. Telo, da bi se odprlo tem občutjem, se nauči sprostiti odvečno mišično napetost in opusti željo po izkušnji naravnega toka gibanja. Izvajanje vključuje kotaljenje, padanje, biti obrnjen narobe, sledenje fizični točki stika, podporo in dajanje težo partnerju. Kontaktne improvizacije so spontani fizični dialogi, ki obsegajo od nepremičnosti do visoko energetskih izmenjav. Pozornost je razvita z namenom delati v energetičnem stanju fizične dezorientacije, zaupajoč v prvobitne nagone preživetja. Je prosta igra ravnotežja, samo-popravljanja napačnih gibov in poudarjanja pravilnih, poudarjanje fizično-čustvene resnice deljenega trenutka gibanja, ki da sodelujočim védenje, osrediščenost in poživitev.« Steve Paxton, 1970-eta.

Napisala: Ana Drevenšek

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri