Danes praznuje Facebook. Star je deset let. Ob rojstvu je bil dostopen le harvardskim študentom. Leta 2006 je bil dostop omogočen tudi blondinkam, ki nismo iz Harvarda. Tisto poletje sem preživela v ZDA. V treh delovnih poletnih mesecih so se spletla poznanstva, prijateljstva in simpatije.
Po vrnitvi v Slovenijo mi je kolegica predlagala, naj se pridružim facebooku. Face-čemu!? Razložila mi je, kako zadeva deluje. In tako sem leta 2006 v knjigo obrazov vtisnila svoj obraz. Da bi ostala povezana z obrazi, ki sem jih spoznala v ZDA. Še posebej z obrazom lepega Kolumbijca.
Dobro leto kasneje se je na moje začudenje v knjigi obrazov začelo pojavljati vse več slovenskih obrazov. Ko sem čez nekaj let dobila prošnjo za prijateljstvo od tipa, s katerim nisva nikoli uspela vzpostaviti le prijateljstva, sem odkrila, da je facebook razširjen tudi bogu iza nogu.
Vsi niso podlegli. In kljub temu živijo. Pokončno.
Po zaslugi facebooka je linija med realnostjo in virtualnostjo postala tanka.
Verjetno obstaja vsaj 10 razlogov za praznovanje desete obletnice facebooka. In verjetno še več za žalovanje.
Ob okrogli obletnici sem pomislila na 10 stvari, s katerimi me je očaral. In razočaral.
1. Najprej bi se zahvalila Zuckerbergu, ker je zaj**** tiste, ki so uporabljali izgovor "nisem videl/a sporočila". Tisti trenutek, ko sporočilo pogledaš, se namreč izpiše Prebrano ob...
Namig: ne odpri sporočila, če ne želiš odgovoriti. Uporaben izgovor je sicer lahko, da si nepismen/a. Izviren pa, da si sporočilo prebral/a, vendar si od navdušenja omedlel/a.
2. Če Oliver Dragojević pravi, da je Cesarica pripomogla k večji rodnosti na Hrvaškem in v Sloveniji, si Zuckerberg zasluži nagrado za število nastalih razmerij, porok, otrok. Po zaslugi facebooka je namreč nastalo veliko razmerij. Še več jih je menda razpadlo.
3. Hočeš-nočeš smo o razmerjih, zarokah, porokah, ločitvah, rojstvu otrok obveščeni.
4. Pred letom 2006 sem sicer vedela, da je razhod zveze boleč. Facebook pa me je obogatil za spoznanje, da je še bolj mučno spremljati razhajanje zvez drugih. Obstajajo različni načini virtualnega prebolevanja: eni si še isti trenutek spremenijo status. Drugi objavljajo globokoumne citate. Potem je tukaj še Best Thing I Never Had fenomen, značilen za tiste, ki s pomočjo glasbe izlivajo "sem najboljše, kar se ti je kadarkoli zgodilo" čustva. Prijateljice (beri: članice Blair Bitch Projecta) objavo polajkajo, kasneje pa ob kavi pohejtajo vse moške na svetu. Pri čemer ne sovražijo le realnih moških, temveč tudi njihove virtualne različice.
Na srečo obstajajo tudi nevidni razhodi, kjer status elegantno skriješ. Preverjeno se s tem izogneš vprašanju "zakaj sta se razšla?" In začudenim obrazom, ko odgovoriš "zaradi Ryana Goslinga!" Morda je najbolj varno, da svojega osebnega življenja virtualno ne razkriješ. Kot to počnem jaz. Zgolj iz tehničnega razloga. Čakam na čudež po facebooku sodeč namreč ni kategorija.
5. Facebook je pikice preobrazil v zelene pikice. Pri čemer je zanimivo, da so nedostopne (zelene) pikice običajno bolj zaželene od vedno dostopnih.
Včasih je potrebno precej poguma (beri: deciliter ali liter), da napišeš sporočilo. Facebook je odlično orodje za verbalno nadarjene. In malo manj za le z lepoto obdarjene. Mogoče so zato izumili celo poplavo smeškov!? Če komunikacija kljub smeškom odteka, je morda bolje ubrati varianto, ki prosto po Berti Ambrož poteka brez besed.
6. Ustvaril je popačeno predstavo o ljudeh. Nekateri dajejo vtis, da jih je življenje pustilo za sabo. Drugi delujejo kot, da potegnejo življenje za seboj. Virtualne verzije ljudi so varljive.
Nekateri v živo očarajo. Drugi razočarajo.
7. Je (nevarno) ogledalo, ki deluje po logiki "vsaj en lajk na dan, prežene nezadovoljstvo stran". Mogoče je tudi cona udobja za patološke narcise. Všečkanje namreč osrečuje, na dolgi rok pa ne zadostuje. V kulturi, kjer vlada revščina na področju nagrajevanja, izkazovanja ljubezni in pozornosti, je virtualno lajkanje zaželeno. Ker je boljše kot nobeno!?
8. Je tudi okno v svet. Dobesedno. Preden zjutraj pogledam skozi okno, zvem, kakšno je vreme.
10.Transformira. Introvertirane preobrazi v ekstravertirane. Po objavah sodeč knjižni molji postanejo svetovni popotniki. Neopazne punce po slikah sodeč postanejo opazne (ob tem bi se zahvalila photoshopu). Moški, ki so zadnjo knjigo prebrali preden se je Zuckerberg rodil, pa so po lajkih sodeč že slišali (ne pa tudi brali) za Žižka, Nietzscheja, Bukowskega.
10. Če sem začela z zahvalo, naj končam s pohvalo, da je pomanjšal svet. Ker je omogočil povezanost. Neprecenljivo vrednost facebooka sem spoznala na drugem koncu sveta. Ko je odpovedal gmail, zatajil Skype, cena sms-a pa je bila 2 EUR. Takrat sem bila hvaležna zelena pikica. Ker sem lahko ostala povezana z mojimi pikeci in pikicami.
Kakšno je življenje brez facebooka, več ne vem. Imam pa vedno možnost, da to izvem.
Odnose, ki temeljijo na všečkanju je namreč včasih bolje opustiti. Kot se z njimi (navidezno) zadovoljiti.
Danaja Lorenčič, columnaya.blogspot.com; foto Shutterstock
