Od davnine obstaja prepričanje o obstoju fenomena, imenovanega duša dvojčica. Nekateri ljudje čakajo in neutrudno iščejo svojo dušo dvojčico in številni so v svojem življenju nesrečni, ker je še niso našli. Kaj je pravzaprav duša dvojčica?
Na kratko bi lahko rekli, da je to oseba, ki je vprašanje, in oseba, ki je odgovor na to vprašanje. Ko se srečata dva človeka in je en od njiju vprašanje, drugi pa odgovor na to vprašanje, sta to duši dvojčici. Vendar se na žalost najpogosteje dogaja, da se srečata bodisi dve vprašanji ali dva odgovora. Tako ta fenomen razlaga indijski duhovni mojster Inyat Hazrat Khan.
Dve osebi sta lahko v otroštvu pridobili ali sta bili že rojeni z lastnostmi, ki se med seboj prilegajo. Ni treba, da sta ti dve osebi nasprotnega spola, lahko sta prijatelja ali partnerja v življenju, to sploh ni pomembno. Pomembno je, da sta to dve duši, od katerih ena odgovarja na vprašanje druge – in vsak človek je hkrati vprašanje in odgovor.
Ti dve duši, ki sta s seboj prinesli med seboj ujemajoče se lastnosti, postaneta prijateljici v trenutku, ko se srečata, in v skupnih trenutkih najdeta zadovoljstvo, ki ga še nikoli nista izkusili, kajti njuno dosedanje življenje je bilo le vprašanje, ki je nenadoma dobilo odgovor. Večini duš se to zgodi prej ali slej v življenju, za vsakega pride čas, ko spozna nekoga, ki predstavlja odgovor na vprašanje njegove duše.
Ni treba, da duše poznajo, katero vprašanje nosijo, in seveda tega tudi ne vedo. Prav tako ne vedo, kaj je odgovor na to vprašanje, vendar ko ta pride, vedo, da se ujema z njihovim vprašanjem, da jih izpolnjuje; nezavedno so torej prepričane, da je ta drugi odgovor na njihovo vprašanje.
Zelo verjetno je, da sta bili duši dvojčici prijateljici že v pretekli inkarnaciji, še preden sta prišli na Zemljo, nedvomno je bila povezanost med njima ustvarjena že pred njunim prihodom na Zemljo, zato sta v trenutku, ko se srečata, prepričani, da se poznata že mnogo, mnogo let.
Pogosto se zgodi, da se ljudje ne zavedajo, da so srečali svojo dušo dvojčico; četudi jo velikokrat poznajo, niso prepričani o njej.
Kot dva mandlja v eni lupini
V zemeljski človeški sferi obstajajo še duše dvojčice drugačne vrste.
Njihova narava je drugačna, ker se morajo skozi življenjske okoliščine, ki so jih pripeljale skupaj, šele razviti kot duše dvojčice. Ko se razvijejo, postanejo duše dvojčice. To je podobno, kot bi v eni lupini rasla dva mandlja. Lupina predstavlja okoliščine, kalup, ki ju je združil z namenom, da bi skozi življenje ’potovala’ čim bolj strpno. Iz te prispodobe lahko izvlečemo pomemben nauk, iz katerega se lahko veliko naučimo: vsako od dveh mandljevih jedrc ima rob, katerega del je na določenih mestih odstranjen, da bi lahko drugo jedro raslo. Če bi mandlja povsem pritiskala drug v drugega, ne bi nikoli zrasla. Tako pa med njima vlada vzajemnost – kot bi si rekla: “Pustil te bom rasti.” “Tudi jaz te bom pustil rasti.” “Del mojega bitja bo eno s tvojim .” “Rasla bova kot en mandelj.” Če tega koncepta ne bi bilo, ne bi obstajala možnost za skupno rast. Te lekcije bi se morali naučiti tudi ljudje.
Mandlji lahko rastejo skupaj, toda duše ne morejo rasti tako, kajti vsaka duša ima svoj ego, ki želi biti v ospredju. To ne pomeni, da človek nima ljubezni, temveč da postavlja svoj ego pred ljubezen duše. Čeprav se tega morda ne zavedate, je vendarle tako. To je tudi razlog, zakaj tisti, ki naj bi postali duše dvojčice, pogosto zanikajo ta privilegij – zgolj zato, ker se nočejo darovati drugemu.
Kaj je prijateljstvo? Prijateljstvo je žrtvovanje. Kaj je ljubezen?
Ljubezen je sprejemanje in spoštovanje dobrega in slabega v ljubljenem; če ni tako, potem eden od njiju ne more rasti. Nihče ne more biti sebičen in hkrati ljubeč, kajti to ni združljivo.
Celoten članek lahko preberete v tiskani reviji sensa junij/julij 2017
- Preberite si še: Kako prepoznati, ali je nekdo pravi za vas?
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
