Drugi ljudje nas ne morejo niti onesrečiti niti osrečiti (iz nove številke revije Sensa)

7. 4. 2023
Deli
Drugi ljudje nas ne morejo niti onesrečiti niti osrečiti (iz nove številke revije Sensa) (foto: shutterstock)
shutterstock

Pred 50 leti je cenjeni psihiater dr. William Glasser postavil temelje realitetne terapije, ki izhaja iz tega, da sami izbiramo vse naše dejavnosti in misli, posredno pa tudi čustva in fiziologijo. 

Drugi ljudje nas ne morejo niti onesrečiti niti osrečiti, trdi dr. Glasser, kajti vse, kar od drugih prejmemo ali jim lahko damo, so le informacije. Vse ostalo je projekcija naših misli.

Realitetna terapija temelji na teoriji izbire, ki opazuje človeka kot notranje motivirano bitje, ki se ves čas vede z namenom zadovoljevati svoje potrebe. S tem namenom si skozi življenje ustvarimo neke specifične konkretne predstave, kako to početi. Recimo, kako se povezovati z ljudmi in kako zadovoljiti svoje potrebe ob drugih. Teorija izbire nam govori, da ves čas izbiramo iz teh naših predstav. Skozi življenje si ustvarimo neko predstavo povezovanja v partnerskem odnosu, še preden imamo partnerja – ko gledamo druge, svoje starše, recimo – in skladno s to predstavo delujemo.  

Največja napaka, ki jo delamo, je ta, da pričakujemo, da nas bo nekdo drug osrečil. 

Pri tem se ne zavedamo, kaj rečemo, ko pričakujemo, da bo nekdo drug zadovoljil naše potrebe. To so naše predstave, ki jih lepimo na drugega. Iščemo jih zunaj sebe, in ko verjamemo, da nas bo mož zadovoljil recimo z rožami ali kartami za gledališče, ne vem, če se v resnici zavedamo, da so to samo naša pričakovanja iz konkretne predstave, kaj naj bi delal partner, ki me ima rad. To je moja predstava, to je moja slika ljubezni. In potem čakam, da bo on zadovoljil nekaj, kar je moje, on ima pa svoje predstave, kako naj bi zadovoljil svoje potrebe ob meni. 

Pričakujemo nekaj od drugega, ampak to še ni tak problem; večji je, kadar od sebe pričakujemo, da bomo drugega pripravili k temu. In to je ta zunanji nadzor; takrat smo lahko prijazni ali pa tudi ne, a vse, kar delamo, počnemo z namenom, da bi drugega pripeljali do tega, kar bi sami radi. To poskušamo v vseh odnosih, pri sodelavcih, sosedih, otrocih sploh. S tem prepričanjem, da je to v moji moči, se zelo onesrečujemo, ker nimamo nadzora nad vedenjem drugih. Nanj vežemo tudi našo kompetenco, vežemo sposobnost, da smo dobri, da smo sprejeti, če nam uspe nekoga prepričati v svoj prav. 

Celoten intervju s psihoterapevtko Mirjana Palčič Bubnič lahko preberete v tiskani reviji Sensa april/maj 2023; v prodaji od 7. aprila. Pomladno Senso lahko kupite tudi v kompletu s knjigo novih srčnic Mance Košir Iz neba do dna.

Poglejte si nov podkast Modra soba z Mihom Šaleharjem

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol