V potrošniški družbi ljubezen postane trg.
Ko je pred leti tudi za Slovence nastopil potrošniški kapitalizem, se je marsikaj spremenilo. To je znanstveno voden sistem, ki trži resnične in neresnične človeške potrebe.
Ko je v toku zgodovine dokončno zmanjkalo klasičnih, realnih trgov, so ekonomisti začeli tržiti človekovo zasebno sfero. Danes največji trg je naša konstitutivna nezmožnost, da bi v zasebnem življenju prišli do zadovoljitve. Trgi, kot so zdravje, seks, lepota in odnosi, pa so seveda neskončni. A da bi vse našteto postalo trg, mora najprej postati vrednota.
Pri Slovencih je to konkretno pomenilo, da mora ljubezen kot vrednota zamenjati poljedelstvo! To je bilo vedno preživetvena strategija Slovencev, na to kaže tudi na tem področju izjemno razdelano besedišče, medtem ko je za ljubezen in seks skoraj neobstoječe. Mi rečemo "Rad te imam," a to je generalni pojem za vse oblike ugodja. Ta lingvistična posebnost pri Slovencih ljubezen umešča v področje uporabljanja. Za spolovila imamo poljedelske ali funkcionalne izraze, kot sta češpljica in lulček.
A če že lahko vzgojimo popoln korenček, ni popolne zadovoljitve, ko gre za ljubezen. Noben človek nas namreč ne more popolnoma osrečiti. Ni pomembno, kako dobro juho bomo skuhale, ker bo tista od njegove mame še vedno boljša. Če ob sebi nimamo duše dvojčice, s katero bi bili na isti frekvenci, pa je itak vse brez zveze. Pa je res?
Ampak ne, ljudje beremo romane ...
In filmi se vedno končajo, ko si onadva rečeta DA. Bolj kot se trudimo biti srečni v ljubezni, manj smo zares srečni, ker je to tako narejeno. Če bi bili srečni, bi se ta trg zaprl, to pa ni v interesu kapitala. V potrošniški družbi to, da nimamo srečne ljubezni, ni stvar zasebnega življenja, temveč trga.
Bojimo se, da ne bi dosegli popolne ljubezni, ker smo bili naučeni, da je to bistvo našega življenja. Da se nas to ne bi prijelo, bi morali biti hude civilizacijske napake. In ker so takšne napake redke, mi vsakodnevno naša zasebna življenja merimo s tistimi iz revij in ob tem nujno ugotovimo, da je naše življenje daleč od idealnega.
Danes ti družba odpusti, če koga okradeš, ne pa, če se nisi osebno realiziral. Žal so standardi osebne realizacije postavljeni tako visoko, da so nedosegljivi. A dobri potrošniki so samo nesrečni ljudje ...
- Poglejte si še: Pater Karel Gržan: Pomembno je, da vem, da sem vreden, hkrati pa si priznam tudi svojo slabotnost
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
