Ljubosumje nam krade zdravo pamet

18. 6. 2020
Deli
Ljubosumje nam krade zdravo pamet (foto: Unsplash.com)
Unsplash.com

Če se na ljubosumje odzovemo negativno, čustvo postane zahrbten proces, ki nam onemogoča videti, kaj se v resnici dogaja. Krade nam zdravo pamet, mi pa mu dovolimo, da nas premagajo naše lastne slabosti.

»Nelagodnega, samouničujočega, precej strašljivega občutka se spominjam še iz otroštva. Imel sem ljubko psičko Kraljično, ki sem jo dobil za sedmi rojstni dan. Darovali so jo meni. Bila je zvrhano polna ljubezni, željno jo je sprejemala in velikodušno delila z vsemi. Besen sem bil zaradi pozornosti, ki jo je namenjala drugim. Nihče me ni naučil ljubosumja, pa vendar sem ga občutil in zaradi tega neverjetno trpel. Navsezadnje, ali ne bi morala biti vsa njena pozornost namenjen izključno meni? Kopal sem jo, hranil in čistil za njo. Bila je moja. Njeno muhasto pozornost, namenjeno drugim, sem sprejemal kot neposredno grožnjo. Kako si upa! Počutil sem se licemersko in osramočen obenem. Bil sem vsemogočen, a hkrati nemočen. Razmišljal sem razumsko. Vedel sem, da ji ne morem preprečiti, da bi imela rada druge, da to ne pomeni, da mi odteguje ljubezen, pa ni pomagalo. Moji občutki so nihali med ljubeznijo in sovraštvom. Želja po nadzorovanju in posedovanju je bila nepremagljiva. Potreboval sem veliko časa za spoznanje, da je moji neomajni ljubezni do vseh povsem svobodna, medtem ko sem bi sam ujet v pohlep.«

Ljubezen je tako veličastna

Ljubezen je odpiranje in razgaljanje na vseh ravneh. Omogoča nam pristop k brezpogojni svobodi, v kateri smo lahko takšni, kakršni smo v svoji biti, in v kateri lahko uresničimo svoje skrajne zmožnosti.

Je prostor znotraj posameznika in med dvema človekoma, v katerem se prepleta cela vrsta neopisljivih čustev in doživetih trenutkov.

Ljubezen je tudi prostor, v katerem ustvarjamo pogoje za ljubosumje. Bolj ko imamo nekoga radi, večja je možnost ljubosumja. Povsem naravno je. Sigmund Freud je bil prepričan, da se ljudje, ki ne poznajo ljubosumja, verjetno zavajajo, ali pa čustva tlačijo in jih odstranjujejo iz zavestnega življenja.

Ljubosumja nas je tudi strah. Univerzalno čustvo, ki nas največkrat preplavi brez opozorila, ima namreč takšno moč, da premaga in uniči tudi navidezno najtršo in najvarnejšo zvezo ter najbolj razumnega človeka.

Vendar ljubosumje ni vedno slabo. Pogreznjeni vanj lahko pridobimo potreben uvid, po katerem začnemo ceniti vrednost drugega.

Ljubosumje zahteva preusmeritev pozornosti

Če se na ljubosumje odzovemo negativno, čustvo postane zahrbten proces, ki nam onemogoča videti, kaj se v resnici dogaja. Krade nam zdravo pamet, mi pa mu dovolimo, da nas premagajo naše lastne slabosti.

Odzovemo se z nasiljem, ker se bojujemo za nekaj, kar mislimo, da je naše, prepričujemo se, da drug človek manj vreden od nas, bežimo pred okoliščinami, ker mislimo, da nas bo oddaljenost rešila iz krempljev ljubosumja, igramo mučenika, vpijemo, obtožujemo, grozimo in se prepiramo.

Le redki pa poiščejo trajnejše načine za sprejemanje tega čustva.

Če namreč vidimo čustvo kot opozorilo, da je »nekaj narobe«, je to prvi pozitiven korak k temu, da ga popravimo, kajti beg pred njim ali zatajevanje ne rešita ničesar. Edina prava rešitev ljubosumja je, da ga predelamo. Občutenje močnega čustva je nujno za spremembe.

Ko bomo pripravljeni sprejeti svojo odgovornost za ljubosumje in prenehali kriviti druge, se bo zgodila sprememba.

Prav tako ne smemo pozabiti na to, da se naša notranja vrednost nikakor ne zmanjša, če se nekdo odloči, da ne bo zadovoljeval pogojev, ki jih postavlja odnos.

Ljubosumje oslabi šele takrat, ko si povrnemo občutek vrednosti in samospoštovanja, ko težavo objektivno vidimo kot nekaj, kar izvira iz naših osebnih zahtev in potreb, ki se mogoče porajajo iz želje po statusu ali privrženosti.

Privrženost v odnosu temelji na zaupanju in spoštovanju. Lahko jo ponudimo, nikoli pa je ne moremo zahtevati. Temelji na prostovoljni vdanosti.

Ne bojte se ljubosumja. Naravno je in normalno. Vsak, ki ima rad in ljubi, je ljubosumen.

Bistvena odločitev je, ali ljubosumju dovolite, da postane požrešna pošast, ki lahko uniči vas in tiste, ki jih ljubite, ali pa vam pomeni izziv za razvijanje samospoštovanja in spoznavanje sebe.

Vir: Leo F. Buscaglia, Ljubiti drug drugega - Izziv medčloveških odnosov. Založba Primus.

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"