Dovolimo si izražati notranje občutke

2. 10. 2018
Deli
Dovolimo si izražati notranje občutke (foto: Unsplash.com)
Unsplash.com

Čustva lahko simboliziramo in izražamo na različne načine. Poglejmo si moč tega procesa, kaj vse nam lahko prinese.

Moč simboliziranja čustev

Čustva lahko ponazorimo, simboliziramo skozi različne oblike simbolov, skozi besedo, sliko, obliko gline, skozi gibanje in še marsikaj drugega. Že samo upodabljanje čustva skozi simbol lahko odpre drugačno doživljanje, pomiri stisko in odpre dostop do novih pogledov nase in na našo življenjsko situacijo.

Simboliziranje notranje izkušnje oblikuje močnejši občutek sebe, saj s tem, ko označimo občutek, se s tem ločimo od njega, pride do spremembe izkustva v »Jaz čutim to«, v ločenost sebe od občutka. S tem se odpre nova perspektiva, pogled na občutek in organizacija izkustva sebe kot osebe, ki ima moč in nosi občutek v nasprotju z doživljanjem sebe kot pasivne žrtve občutka. Takšno spremenjeno doživljanje sebe v odnosu do občutka daje večji občutek kontrole.

Nevroznanstveniki nam znajo pojasniti, kaj se zgodi v možganih ob simboliziranju čustev z besedami. Dan Siegel je oblikoval izraz »Name it to tame it«. Gre za poimenovanje čustev, ki so močna v naši notranjosti, kar poveže različne dele možganov in sproži nevrotransmitorje, ki pomirijo del možganov, ki nosijo čustva (amigdalo in talamus). Samo poimenovanje težjih čustev lahko že prinese eno obliko pomiritve.

Za ponazoritev lahko navedemo primer moškega, ki je na pogovorni terapiji govoril o tem, da v službi ni dobil napredovanja. Počutil se je obupanega, da bi sploh nadaljeval svojo kariero. Ko je na terapiji izrazil samokritiko, se je obrnil navznoter in povedal: »Doživljam, da obstaja velika možnost, da mi nikoli ne bo uspelo priti do vrha.« Kljub temu, da je izrazil razočaranje (»name it«; poimenovanje čustva), mu je to prineslo občutek olajšanja in miru (»tame it«; pomiritev, obvladovanje čustev) ter je v nadaljevanju pričel govoriti o zgodnji upokojitvi ter o vseh stvareh, ki si jih je že od vedno želel početi.

Različne oblike simbolov nam lahko ponujajo različne kvalitete, ki jih beseda sama po sebi nima. Ob risanju slike z uporabo barv in različnih risalnih tehnik se nam prebujajo različne asociacije in na koncu nastane izdelek, ki si ga lahko ogledamo in lahko naknadno opazimo nove pomene in sporočilnost izraženega doživljanja.

Na drugi strani pa pri gibanju lahko uporabljamo celotno telo, prostor in se gibamo skozi čas. Nenazadnje so čustva telesna izkušnja in nas organizirajo k določeni akciji, kar lahko uporabimo za telesni izraz. Jeza nas lahko usmerja v hitro, sunkovito gibanje, žalost mogoče v zapiranje in pogrezanje v tla, medtem ko nas veselje, navdušenje odpirajo in razširjajo. Včasih lahko z gibanjem izrazimo tudi doživljanje, za katerega še ne najdemo besed in na tak način lažje do takšnega doživljanja dostopamo in ga raziščemo. Zato tudi gibanje ali plesanje po dnevni sobi, ko ne sledimo zunanji formi, ampak dovolimo telesu izražanje notranjega stanja, lahko preobrazi naše doživljanje in spremeni pogled na našo situacijo.

Ne glede na to kakšno obliko simboliziranja čustev uporabimo, je izkušnja močnejša in globlja, ko naredimo to v odnosu z osebo ali ljudmi, ki jim zaupamo in nas podpirajo. Biti viden v očeh drugega, zavedanje, da drugi ve, kaj se v meni dogaja in mi ob tem nudi oporo, pomiri živčni sistem, nas poveže z osebo in odpira prostor za rast.

Zato si dovolimo izražati notranje doživljanje in če smo bili do sedaj vajeni to početi večinoma na en način, recimo zgolj skozi besedo, je morda čas, da poskusimo še druge oblike simboliziranja in mogoče nas sam proces prijetno preseneti.

Vesna Mirt Čampa, univ. dipl. psih., zakonska in družinska terapevtka

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez