Depresija – bolezen srca

Depresija je srčna bolezen, depresivci so (z malo pretiravanja) kandidati številka ena za obolenja ožilja in srca. Ker je srce tako močno vključeno v naša čustvena dogajanja, je to organ stresa, pravi jungovski psihiater dr. Jože Magdič.

5. 3. 2015

"Če vam srce na delovnem mestu dobro dela, če se torej v delovni sredini dobro počutite, ste ustvarjalni tudi miselno in praktično. Zakaj delavec rad dela v Avstriji, Nemčiji, Švici – tudi sam imam te izkušnje – zakaj si tam ustvarjalen? Ker je tam urejena čustvenost delovnega mesta. Človek ima voljo iti v službo, ker je tam cenjen kot človek, ker je vesel, da se bo srečal s sodelavci, s šefom. Iz svojih izkušenj, ko sem delal po različnih bolnišnicah v tujini, lahko povem, da tam vodstvo bolnišnice, torej delodajalec, ni dovolil nobenih čustvenih nesporazumov na delavnem mestu.

Skrivnost ustvarjalnosti uspešnih držav je prav v tem, da ni destruktivnega negativnega primitivizma in negativne čustvenosti v delovnih sredinah.

Gre preprosto za trošenje energije – če delavka v tovarni sedemdeset odstotkov svoje duševne energije potroši zaradi negativnih čustev, ne more delati, pride utrujena domov, zato trpi družina. Če že govorimo o moči zahodne ekonomije, je osnova, da ima urejeno čustveno okolje. To je osnova prodornosti. "

Delavec, ki duševno deluje optimalno, posledično tudi redkeje zboleva psihosomatsko. Kot zdravnik namreč dr. Magdič trdi, da je depresija srčna bolezen, depresivci so po njegovem mnenju (z malo pretiravanja) kandidati številka ena za obolenja ožilja in srca. Ker je srce tako močno vključeno v naša čustvena dogajanja, je to organ stresa.

Zato je čustvena inteligenca še kako pomembna zdravstvena preventiva pred različnimi psihosomatskimi obolenji. "Tudi psihiatri smo v preteklosti postali žrtve poveličevanja razuma oziroma miselne inteligence, ki smo se ji 'klanjali' pri postavljanju psihiatričnih diagnoz. Zdaj se je končno začelo razmišljati drugače."

Depresija je torej bolezen čustvenosti, organ emocionalnosti, kot smo že povedali, pa je srce. Depresivci so najprej negativno emocionalni, šele sekundarno se potem pri njih začnejo pojavljati tudi motnje mišljenja. Če je nekdo nesrečen na delovnem mestu, če je depresiven, sčasoma dobi občutek preganjavice in potem pride do vsebinskih motenj mišljenja.

Bolezen čustev torej vpliva na spremembe mišljenja in ne obratno, kot smo to naivno mislili nekoč. Primarna je patologija čustev, sekundarna je patologija mišljenja. To je ne le logično, temveč hkrati modro zavzemanje stališča do psihopatologije človeka, poudarja dr. Jože Magdič. "To seveda zahteva tudi drugačen pristop do človeka, ki pride v ordinacijo, predvsem pa je zelo pomembno, da na to opozoriš svojce. Ker smo psihiatri zadnja instanca. Osnova se dogaja v domačem okolju."

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri