Otroških želja je lahko neskončno veliko, kar seveda ne velja za denar. Malčkom je treba predstaviti meje, jih naučiti potrpljenja in vrednosti, pa tudi nevrednosti nekaterih izdelkov, ki nam jih dnevno ponujajo. Pogovorili smo se s psihologom, da nam bi pomagal vzgojiti zadovoljnega in srečnega otroka, ki se bo postopoma naučil sam izpolnjevati lastne želje.
Mladi starši so presrečni, ko dobijo prvega otroka: svojo malo ljubezen, na katero so se dolgo pripravljali, posebej zanjo urejali svoj dom ter kupovali potrebne in nepotrebne reči.
Vendar otrok počasi odrašča, njegove zahteve postajajo vedno bolj zapletene, zato je pomembno, da se starši naučijo postaviti zdrave meje. Ena od najpomembnejših je povezana z denarjem.
Otroci se omejitev sprva ne zavedajo najbolje in so prepričani, da denar prihaja iz bankomata. Podobno marsikateri otrok verjame, da hrana prihaja iz trgovine, zato jih mora nekdo podučiti, kako je s tem v resnici.
Za majhnega otroka je način pretoka denarja lahko prezapleten, da bi ga v celoti doumel, zato ga lahko to, da je toliko stvari zanj nerazumljivih, tudi prizadene. Pred tem ga ne morete povsem zaščititi, lahko pa mu razumevanje olajšate. Pomembno je otroku prenesti sporočilo, da denar ni samemu sebi namen, temveč je sredstvo, s katerim je življenje lahko lagodnejše.
Težava nastane, ko morajo starši otroku razložiti, zakaj naj nečesa ne bi imel oziroma zakaj tega preprosto ne more imeti.
Včasih skušajo starši – zaradi lastnega strahu, sramu ali občutkov krivde, povezanih z denarjem – otrokove želje preprosto prezreti. Takrat se pogosto zatečejo h kritiziranju, k spodbujanju občutkov krivde pri otroku ali k igranju vloge žrtve, s čimer gradijo temelje za popolnoma nasproten učinek od želenega.
Otrok tako skuša pozneje, v odraslosti, na vsak način 'nadoknaditi zamujeno'. O tem govori tudi pregovor, ki pravi, da je prepovedani sadež najslajši.
Potrpljenje
Če je vaše finančno stanje povprečno, boste morali število zahtev, ki jih boste upoštevali, še kako omejiti, predvsem ob tako mamljivi ponudbi na trgu.
Toda tu je še en razlog za omejitve, ki je povsem neodvisen od vašega materialnega stanja: ne dopustite, da bi se vaš otrok spremenil v sužnja potrošniške družbe, ki bi ga manipulirali mediji in bi bil usmerjen izključno k zunanjim, materialnim stvarem.
Tako se na primer na željo od tri do pet let starega otroka po neki zelo dragi igrači starši lahko odzovejo z odgovorom, da bodo vsi skupaj naredili še lepšo igračko iz lego kock, papirja, blaga, deščic in podobno. Otrokove želje so tako ali tako pogosto odraz hrepenenja, da bi jim starši posvetili še več pozornosti.
Pomembno je, da v otrokovem najzgodnejšem obdobju naredite vse za to, da postavite zdrave meje in pri tem pri otroku ne izzovete občutkov nemoči, občutkov, da se njegovih želja ne upošteva in da se mora pač sprijazniti s pomanjkanjem.
Temeljni cilj je, da pri otroku spodbudimo razvoj zdravih občutkov, da je sposoben in da si njegove želje zaslužijo pozornost, da pa vseh ni mogoče takoj uresničiti, temveč je treba včasih počakati. S tem ga učimo potrpljenja in spoštovanja pravil.
Takšno odlašanje pri izpolnjevanju želja je lahko najtežje, kadar gre za boj za moč in tekmovalnost med vrstniki. Nekateri otroci postanejo odvisni od zunanjega izkazovanja moči in lahko tistim, ki jim starši določenih stvari ne morejo ali ne želijo kupiti, življenje zagrenijo s tem, da pri njih vzbudijo občutek manjvrednosti.
Včasih šolski nasilneži za svoje žrtve izberejo prav tiste otroke, ki ne nosijo zunanjih simbolov 'moči', kot so na primer čevlji ali oblačila določenih znamk. Zaradi tega je zelo pomembno, da damo otrokom vedeti, koliko nam pomenijo, čeprav nimajo teh statusnih simbolov.
Na primer: "Očka in mamica te imava zelo rada in nama zelo veliko pomeniš. Nekateri otroci se radi bahajo s stvarmi, ker niso tako dobri učenci, športniki kot ti ..."
Pri tem je pomembno vzgojno sporočilo, da materialne stvari ne vplivajo odločilno na uspeh in na kakovost življenja, temveč so nam lahko samo v pomoč pri razvoju naših dobrih značajskih lastnosti. Otroku skušajte čim preprosteje razložiti, da je denar samo sredstvo za udobnejše življenje. Pri tem so vam lahko v pomoč tudi določene naloge.
Sedemletniku lahko na primer rečete: "Marko, če boš očetu pomagal oprati in posesati avto, boš dobil dva evra za v svoj hranilnik."
Tako otroku prenesemo sporočilo, da se je treba za denar potruditi in da ga ni treba takoj zapraviti (odlaganje potrošnje na poznejši čas je zahtevno, vendar bo otrok to lažje sprejel, če mu bodo starši osnovne stvari, ki jih potrebuje, zagotovili iz lastnih sredstev).
Otroka je treba seznaniti tudi s tem, kako skušajo z njim manipulirati mediji in oglasna sporočila. Seveda je vse to treba prilagoditi otrokovi starosti, tako da se z desetletnikom lahko pogovorimo veliko bolj neposredno kot s predšolskim otrokom.
Šolarju že lahko razložimo: "Dobro razmisli, ali je to nekaj, kar v resnici potrebuješ. Primerjaj ceno v nekaj trgovinah, prodajalca povprašaj o kakovosti, posvetuj se s starši in se šele potem odloči."
Sprejemanje in ljubezen
Ko ste skupaj v trgovini, otroka spodbudite k temu, da opazi privlačno embalažo in videz izdelka, potem pa preuči še, kako kakovosten je. Ko prelistavate oglasne letake ali gledate televizijske oglase, njegovo pozornost usmerite k manipulativnim sporočilom in otroku razložite, na čem temeljijo in kaj se skuša z njimi doseči.
Otroci, enako kot odrasli, zaznajo, ko nekaj ni v redu, zato se bodo počasi naučili kupovati izdelke, ki jih zares potrebujejo, ki so kakovostni in funkcionalni, ne pa tiste, ki se največkrat pojavijo v oglasih.
Da bi se otroci naučili prepoznavanja, zavestnega analiziranja in prave vrednosti stvari, potrebujejo vašo pomoč.
Ko mu boste postavljali meje, se bo otrok naučil soočati z manjšimi frustracijami in neprijetnostmi (frustracija zaradi neizpolnjene želje), vendar se bo tako krepil njegov značaj in se bo razvilo razumevanje, da se je treba oz. se izplača za tisto, kar si želiš, potruditi.
Dober primer so športna tekmovanja, na katerih z lastnim trudom pride do zmagovalnega rezultata in nagrade. Ne podlezite joku zaradi določenega izdelka, solze so samo otroške zvijače, v katere se pogosto ujamemo in s katerimi skušajo otroci raztegniti meje dovoljenega.
Otroci, ki ne poznajo meja, se počutijo razpuščene, negotove, celo neljubljene.
Po drugi strani otrok ne smemo pretirano ščititi in jim moramo prepustiti naloge, kot je pospravljanje igrač, čiščenje sobe in pomoč v gospodinjstvu. Za nekatera vnaprej dogovorjena opravila jih lahko nagradimo tudi z denarjem. Toda z denarjem ni treba že navsezgodaj pretiravati, saj so prava vrednost starševsko sprejemanje, podpora in ljubezen.
Darko Sambol
- Preberite še: Razvajanje otroku ne nudi varnosti
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
