Bolj ko nas skrbi, več negativnosti bomo privabili

Zakaj nam zaskrbljenost ne pomaga in kako se izvleči iz začaranega kroga premlevanja? 

Bolj ko nas skrbi, več negativnosti bomo privabili (foto: unsplash) unsplash
13. 7. 2019

Ponavadi nas skrbi, ko nismo prepričani, kaj se bo zgodilo – morda nas čakajo neprijetne stvari, kot so izguba, poraz, bolezen ali nesreča. Kljub temu, da jo občutimo na telesu, pa izvira v umu, ki ga je moč kontrolirati. Preberite, kako.

Kaj je funkcija zaskrbljenosti?

Zaskrbljenost je lahko oblika anksioznosti. Povezana je s strahom, spremlja jo hitrejše bitje srca in bolj plitvo dihanje.

Raziskave kažejo, da je ob tem, ko nas skrbi, aktivirana leva polovica možganov, kar pomeni, da se zlahka zapletemo v podrobnosti, namesto da bi videli celotno sliko situacije, ki se nam zdi strašljiva.

Zaskrbljenost se še poveča, če se posvetimo negativnim podobam, ki so asociirane s stresorji (na primer, če si predstavljamo, da bi morali prodati hišo in se odseliti). Obsesivna skrb nas lahko zavede v iluzijo nad tem, da imamo kontrolo nad prihodnostjo in dogodki, ki sledijo. Nekateri ljudje verjamejo, da bo v primeru, da se sprostijo in nehajo razmišljati o slabih stvareh, nesreča še hitreje prišla.

Zakaj je zaskrbljenost slaba za nas?

Bolj ko nas skrbi, več negativnosti bomo privabili. Ko smo zaskrbljeni, se počutimo, kot da se je najslabše možno že zgodilo in naši možgani ne morejo zmeraj razločevati med realnostjo in tistim, kar se dogaja samo v naši glavi.

Medtem, ko je zaskrbljenost na kratki rok lahko produktivna, saj nas prisili, da reagiramo, da na stvari pogledamo z različnih zornih kotov in rešimo določeno težavo, je na dolgi rok uničujoča, saj nas potegne v začaran krog. Ko zapademo v to stanje ponavljanja, je zelo težko najti učinkovite rešitve in plodovite odgovore.

Naše misli potujejo od Kakšen negativen rezultat lahko pričakujem in kako ga lahko preprečim? do Zakaj sem takšna zguba? Zakaj sem sprejel/a tako slabo odločitev? Zakaj ne morem ven iz tega? Kako naj živim v takšnem stresu?

Nenehno ponavljanje negativnih miselnih vzorcev nas povleče še globlje v brezno; kar naprej premlevamo eno in isto, osredotočeni smo na preteklost. Počutimo se brezmočni, ne najdemo izhoda.

To lahko vodi v depresijo, samokritiko in vedno večje občutenje sramu, ki ga nekateri tešijo z alkoholizmom ali pa s prenajedanjem. Izogibanje problemu namesto prevzemanja odgovornosti, da bi problem rešili, je v takem stanju skorajda nemogoče. To se pozna tudi na odnosih, saj se okolica po nekem času naveliča nenehnega stokanja in negativnosti. Vsem grejo na živce ljudje, ki se samo pritožujejo, pa nič ne ukrenejo. 

Kako prekiniti zaskrbljenost?

  • Namesto, da premlevate, kaj je narobe, se poglobite v iskanje rešitve problema. Če vas skrbi, da boste izgubili službo, na primer, si postavite vprašanje: kako lahko preprečim možnost izgube dohodka? Ali pa: kako se naj naučim sprejeti, da ima bivši partner novo razmerje? Ko je problem enkrat definiran, je veliko lažje najti rešitev.
  • Pogovarjajte se o problemu z namero, da ga rešite, ne pa zavoljo tarnanja samega.
  • Pridobite več informacij o stvari, ki vas teži. Včasih si v glavi ustvarimo predstave, ki so daleč od resnične slike ... če o nečem niste prepričani, vprašajte tiste, ki so vpleteni.
  • Če gre za situacijo, ki je nikakor ne morete spremeniti, se naučite vaditi sprejemanje.   

Vir: Psychology today

Preberite še:

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri