Za ustvarjanje vtisa na okolico (in nase ...) ženska plačuje najvišjo ceno: izgublja stik s svojo lepoto.
Kozmetična industrija z izdatno podporo medijev (tiskanih, tv, filmske industrije ...) poriva sodobne ženske v veliko večjo odvisnost od videza kot nekoč. S tem, kakšne so na pogled, naj bi se ženske ukvarjale od jutra do večera s pomočjo neštetih pripomočkov. Pred poletjem postane ta ustrahovalni pristop še posebno očiten.
Bolj se obrača navzven in išče odobravanje, bolj postaja pozunanjenja in negotova.
Notranja gotovost namreč sloni na občutkih, občutek pa je nekaj, kar je nevidno ter samo naše. Kako se počutim, ko gledam sončni zahod? Kako se počutim, ko vidim posebno lep cvet? Kako se počutim, ko v meni zveni prekrasna glasba? To so občutki, ki prebujajo doživljanje notranje lepote in polnosti, prelivanje plemenitega samozavedanja in zlitosti z lepoto sveta. Podobno čutimo, ko govorimo s pristnim in toplim človekom, ki nas ceni, nekaj lepega se pretaka med nama in obe bitji sta lepi v stiku, v katerem ni laži. Lep je otrok, ki spi, in mi, ki ga gledamo, smo lepe, ker znamo to videti ... lepa je tiha noč v luninem siju in lep naš obraz, ko dopuščamo, da nas ta čarobnost preplavi.
Vzdušje plemenite lepote je duhovna razsežnost, ki pa ima svojo čisto otipljivo psihofizično stran in je tudi dokazljiva: oči sijejo, srce bije v čvrstem ritmu, poteze se omehčajo in postanejo obenem izrazitejše, dihamo globoko in smo polne svežine, doživljamo lahkost in izpolnjenost. Bogate smo od tega, kar doživljamo.
Te lepote pa ni mogoče doživljati v obsedenosti s popravljanjem svojega videza. Ali naj odhajamo zdoma, kot da odhajamo na modno revijo? Je res to tisto, kar nam vliva gotovost? Je res mogoče, da se s porjavelo kožo, brezhibno postavo in najsodobnejšo pričesko na plaži počutimo prekrasne? Ne, ni mogoče. Lahko doživljamo, da nas kdo občuduje ali nam zavida, a to je tudi vse. Kako pa mi same doživljamo sebe, to z drugimi nima nobene zveze. Naša osebna občutljivost je naša stvaritev, polne smo gradiva preteklosti, starševskih pogledov, njihovih glasov in dotikov, potem pa pogledov vseh ljudi, ki jim želimo biti všeč. Še najstrožji in najbolj nenaklonjen sodnik, ki nikoli ne bo zadovoljen, pa smo običajno kar same. Skušamo narediti vtis na okolje, a vtisa nase ne moremo narediti.
Nega lastne lepote je za ženske blagodejna, če jih vrača v občutenje lastnih posebnosti, če so v negi iskanje, ljubezen, posluh za neizraženo v sebi. Koža je povoj našega bivanja, oči govorijo iz duše, naša postava zarisuje meje našega prostora ... in naša notranjost je skrivnost, ki je ne more razvozlati niti najsodobnejša naprava.
Ženska, ki svoj videz zanemarja, se nima rada in je obupala nad seboj, a tudi tista, ki videzu služi, ne mara svoje ženskosti in vanjo ne zaupa. Gre samo za dva obraza iste nemoči, istega zapravljanja ženske moči, ki izvira iz notranje avtonomije. Zakaj? Ker ženska moč zahteva, da nehamo gojiti odvisnost. Všeč nam je žeti odobravanje, biti marsikomu všeč je sladka omama. A v tem, da smo komu všeč, ni ničesar za nas, nobene prave izmenjave notranjih dobrin, nobenega vira moči. V razkazovanju sebe, v uživanju odobravajočih pogledov usihamo kot odtrgan cvet, ki mu zmanjkuje vode. Ženska brez notranje moči izgublja svojo lepoto nezadržno in nepopravljivo.
Nakupovanje oblačil, krem in ličil lahko pomaga našemu videzu, a če ga ne podpremo s svojo vsebino, bo notranja praznina prej ali slej razjedla korenine naše lepote. Ne podcenjujmo moči notranjih sil, ki so sposobne ustvarjati prave potrese v organizmu, če jih zaničujemo. Če spoštujemo svojo ženskost, če sprejemamo tudi težave, ki nam jih povzroča, če smo pripravljene rasti pod vodstvom notranje svobode, nas bo ta obdarila z občutenjem lastne lepote.
Morda drugi tega ne bodo opažali, a me se bomo počutile kraljevsko. Ko zaprete oči in se počutite prelepe, tedaj veste, da je zavladala vaša osvobojena ženskost. Nihče več ne bo imel moči, da vam prebudi občutek, da ste grde, ko se boste počutile polne lastne lepote. Tega ni lahko doseči, pogosto je mučno, pogosto so potrebna leta, a je mogoče. Važno je prebuditi v sebi mogočno željo po notranji neodvisnosti od odobravanja, potem pa se vrniti vase in začeti iskati vire svoje ženske lepote.
Ko zažuborijo, vemo, da smo se rodile.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
