Beba Splichal: "Če so naše sanje v najvišje dobro vseh, se bodo kmalu uresničile."

11. 5. 2017
Deli
Beba Splichal: "Če so naše sanje v najvišje dobro vseh, se bodo kmalu uresničile." (foto: TZ foto)
TZ foto

Beba je mojstrica in učiteljica reikija, kar je njena osnovna bioenergijska metoda. Dolgoletna predavateljica vodi šolo za naravno zdravljenje, kjer poleg reikija uči zaznavanje energijskega polja, razvijanje intuicije, tibetanske vaje in meditacijo.

 Zdravnica, učiteljica ali čarodejka

Kaj po vašem mnenju naredi dobrega terapevta oz. kdaj se sploh lahko nekdo spusti v terapevtsko delo?

Že več kot deset let raziskujem to vprašanje, predvsem zase, da bi vedela, kaj naj počnem in kaj svetovati bodočim terapevtom. Mene je oblikoval predvsem občutek skromnosti. Bolj kot so se mi razvijale bioenergijske sposobnosti, bolj sem bila zadržana in spoštljiva ob vstopu v energijsko polje druge osebe in do življenja nasploh. Vedeti je treba, koliko smeš posegati v druge zgodbe. To je zelo občutljivo področje in znanje ni dovolj, še manj pomemben je talent. Potrebne so izkušnje, razgledanost, širina, srčnost. 

Ste imeli kakšno posebno izkušnjo v življenju, ki vas je pahnila na pot osebnega razvoja in zdravljenja?

Ah, ne, že od malega sem vedela, da bom zdravnica, učiteljica ali pa čarodejka. Zgleda, da sem se kar lepo opisala. Študij medicine me je zelo mikal, vendar je zmagala ljubezen do poezije in tako sem šla študirat književnost. Čisto mlada sem postala učiteljica slovenskega jezika. Mnogo let kasneje sem spoznala zdravnico, ki mi je povedala, da je imela točno takšno študijsko dilemo - ona je izbrala medicino. Dolgo sva se pogovarjali o tem, ali sva se prav odločili. Ko sem srečala učitelja reikija, mi je bilo v trenutku jasno, da je zdravilstvo moj pravi poklic. In zdaj spet predavam.

Poudarek na intenzivnem osebnem razvoju pa imam nekako v svoji rojstni karti, bi rekli astrologi. Lepe zgodbe se mi dogajajo in tudi osebe, ki jih srečujem, mi dajejo priložnost, da se ob njih učim stvari, ki ji še ne razumem. Imam močno potrebo, da svoje izkušnje in znanje delim z drugimi, zato tudi vodim šolo naravnega zdravljenja.

Kaj čutite, da je vaše poslanstvo na tem planetu?

Ko bi to vedela, bi bila razsvetljena, vendar lahko samo ugibam. Moja vsakodnevna meditacija je namenjena temu, da ostajam na svoji poti, tudi kadar se mi ni sanja, kaj naj bi to bilo. Pomembno se mi zdi, da nenehno deluješ, opazuješ, se odzivaš, ustvarjaš. Poslanstvo je velika beseda.

Kako bi morali, po vašem mnenju, sodelovati klasična in alternativna medicina? Kako bi lahko ti dve medicini našli skupno pot?

Upam, da bom to dočakala. Predstavljam si čudovit tim: znanstven pristop klasične medicine z vsemi možnostmi, ki jih ponuja sodobna tehnologija, ob tem pa energijsko podporo, ki to dopolnjuje. Nekajkrat sem sodelovala pri poskusih, da bi se dosegel sploh kakšen skupen jezik, kaj šele skupna pot, pa je bilo precej trme na obeh straneh, še posebno me je presenetila pri mojih kolegih. Ponavadi preveč pričakujem od terapevtov zdravilcev, visoko stopnjo etičnosti in razgledanosti, saj ni samo ena metoda prava - učim se.

Če bi potegnili črto čez težave, s katerimi se ljudje danes srečujejo. Imajo te težave kakšen skupni imenovalec? Kaj ljudje najpogosteje delajo narobe ali česa običajno ne razumejo?

Vsi iščemo varnost,  ljubezen,  radost, užitke. Strah nas je, osamljeni smo in skrivamo šibke točke. Zadnje čase sem pozorna predvsem na odtujenost, lažen občutek samozadostnosti in distanco od vsega, kot da se nas nič ne tiče in da nimamo nobene možnosti vplivat na stvari, ki se dogajajo v naši bližini. To je zelo slab občutek. Mislim, da je to največja napaka, da se izvzamemo iz skupnosti. Kot posameznik, izgubljen v množici, hitro pristaneš na manipulacije, na vsako ponujeno rešitev, ki pa ni nujno najboljša zate.

Kako razumete trenutne čase. Se vam zdi, da se ljudje vedno bolj prebujajo in prihaja do velikih sprememb ali se še vedno preveč upiramo spremembam?

Svet se zelo hitro vrti, večinoma je kot vrtiljak, ki te kar izvrže, če se ne držiš močno. Sprememba bi bila, če bi sami izstopili, se umirili in si od daleč ogledali ta vrtiljak, namesto da se ga držimo tako močno, da nimamo energije za nič drugega. Si res želimo sodelovati pri tem? Obstaja še toliko drugih možnosti! Samo to zgodbo imamo, svoje telo in dušo, nič drugega. Vse ostalo je igra. Ne bi raje imeli drug drugega, zdravje, naravo, kreativnost, lepoto? Zelo težko je razumeti, da vedno lahko izbiramo, v tem vidim možne spremembe.

Težko je govoriti o zdravi hrani, če ni ekološko pridelana

Kakšno vlogo dajete pri zdravju prehrani? Kakšni so splošni napotki glede prehrane, ki bi jih dali ljudem?

Ah, to pa je moje najljubše področje. Zelo rada sem kuharica, tu je vse tako preprosto. Iz zdravih sestavin pripraviš zdrave jedi in si potem tudi ti zdrav, ki to ješ. Moj nasvet je, da se tega držite, in bo marsikaj drugače. Za več zdravja je treba predvsem spremeniti slabe prehranske navade in se izogibati najslabši hrani, to je industrijsko predelani in živalskim proizvodom. Nasvet bi bil: vrnite se k zelenjavi in loncem.

Kakšno pomembnost pa dajete ekološki hrani?

Že več let imam ta privilegij, da se doma prehranjujemo ekološko, uporabljamo tudi izključno ekološka čistila. Tudi na potovanjih iščem veganske, ekološke restavracije, že zato, da jih podprem. Seveda grem kdaj tudi na pico, ampak to ni niti enkrat na mesec. Težko je govoriti o zdravi hrani, če ni ekološko pridelana.

Skupaj s hčerko Hano sta tudi izdali knjigo veganskih receptov Nekaj sladkegaNekje ste zapisali, da pečete, da vam je lepše v življenju, da ne pozabite na veselje, užitek, igrivost in ustvarjalnost takorekoč iz nič. Iz kupčka moke in nekaj jabolk narediš zavitek ali palačinke – kakšna čarovnija. V čem še vidite čarovnijo življenja?

V sinhronosti. Kadar se začnejo stvari ujemati v malenkostih, vem, da je zadaj velika reč, popolnost življenja. Ko so takšni dnevi, občutiš, da je vse prav, tudi če je težko zate. Če se ti dogaja kaj prijetnega, pa bi takrat objel ves svet hkrati.

Bi morda delili kakšen recept z nami?

Čokoladne magdalence (brez glutena)

  • 125 ml sojinega vanilijevega mleka
  • žlička jabolčnega kisa
  • 3 žlice sladkorja
  • 50 g fino mletih mandljev
  • 50 g koruzne moke
  • žlica temnega kakava v prahu
  • pol žličke pecilnega praška
  • 60 ml stopljene kokosove maščobe 

Zmešamo sojino mleko in jabolčni kis in pustimo stati 10 minut, da se mleko rahlo sesiri - videli bomo, da se je struktura spremenila, na površini pa bodo drobni mehurčki. Sladkor v kavnem mlinčku zmeljemo v prah.

Pečico segrejemo na 180 stopinj. V večji skledi dobro zmešamo mlete mandlje, koruzno moko, sladkor, kakav in pecilni prašek. Pazimo, da kakav ne ostane v grudicah.

Prilijemo kislo mleko in kokosovo maščobo ter z metlico hitro premešamo. Ne mešamo preveč, saj bodo drugače pečene magdalence gumijaste.

Maso nadevamo v pripravljene modelčke. Lahko sega do roba, saj med peko ne narastejo veliko. Pečemo jih 18 minut. Počakamo, da se malo ohladijo, nato  še tople stresemo iz modelčkov. Po želji jih posipamo s sladkorjem v prahu. Odlične so zraven skodelice kave, po Proustovo pa jih pomakamo v čaj.

 Kaj bi še sporočili bralcem revije Sensa?

Nikoli ne odnehaj - zdi se mi zelo pomembno, da aktivno vztrajamo pri svojih sanjah do konca zgodbe. Če je to v v najvišje dobro vseh, se bodo kmalu uresničile.

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez