Kako človek doživlja barve?

V pravi imaginaciji na primer neke barve človek ne vidi tako kot v fizičnem svetu, temveč barvo doživlja.

Kako človek doživlja barve? (foto: shutterstock) shutterstock
2. 5. 2016

Ko v fizičnem svetu vidite barve, doživljate različne barve različno. Rdeča stvar se vam zdi kakor nekaj, kar vas napada ali hoče na vas skočiti. Bik se divje odziva na napadalno rdečo barvo, ker jo občuti mnogo bolj živo in močneje od že povsem otopelega modernega človeka.

Zeleno barvo doživljate kot nekakšno ravnovesje, kot nekaj, kar vam ne povzroča niti bolečine niti ne daje občutka posebnega veselja. Ko doživljate modro barvo, imate občutek predanosti in ponižnosti.

Človek se lahko dobro vživi v ta različna doživljanja, ki jih spoznava v fizičnem svetu in takrat ko v duhovnem svetu sreča nekaj, kar je napadalno, tako kot rdeča barva, ve, da to ustreza rdeči barvi. Nekaj, kar nas navda z občutkom ponižnosti, ustreza doživljanju modre ali modrovijoličaste barve v fizičnem svetu. Poenostavljeno lahko rečemo, da je v duhovnem svetu človek doživel rdečo ali modro. Zato naj izraz, da je imel človek videnje avre, da je videl avro, pomeni, da je razločeval odtenke rdeče, zelene, modre itd. To doživljanje je povsem konkretno, čeprav smo zapustili vse, kar je čutno, in vstopili v nadčutno.

Prav v tem konkretnem doživljanju imamo vedno občutek, da je mišljenje postalo organ za tip oziroma dotik, ki se razteza čez ves človekov organizem. Duhovno to občutimo, kot da se nam zunaj odpira novi svet, mi pa se ga dotikamo. To še ni pravi duhovni svet, temveč svet oblikovnih sil ali eterični svet.

Tisti, ki želi resnično spoznati eterično, ga mora spoznati z lastnimi oblikovnimi silami, s svojim eteričnim telesom. Vendar je takšno življenje drugačno od tistega v fizičnem svetu.

Življenje človeka v eteričnem svetu lahko ponazorimo takole: Veste, da je vaš prst živ del vašega telesa. Če bi ga odrezali, bi odmrl. Če bi imel vaš prst zavest, bi rekel: "Sem le del tvojega telesa, nisem samostojno bitje."

Enako je s človekom, ki se z imaginativnim spoznavanjem sooči z eteričnim svetom. Ne občuti se več kot ločeno bitje, temveč kot člen celotnega eteričnega sveta, vesolja. Zave se, da je postal individualnost in osebnost izključno zaradi fizičnega telesa. Šele zaradi fizičnega telesa smo pravzaprav individualna, medsebojno ločena bitja.

Tudi v duhovnem svetu smo lahko individualizirani. Če človek vstopi v duhovni svet tako, kot sem opisal, se mora na začetku nujno počutiti le kot delček celotnega eteričnega vesolja. Če bi človekovo eterično telo odrezali od vesoljnega etra, bi človek eterično umrl.

Prevedel in priredil Jani Urbanc

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri